PRIMERJAVA CEVI 6922/ECC88

predojačevalniki, ojačevalniki, integrirci, receiverji, tunerji, lampaši, tranzistorji, digitalni ojač, ojač. za slušalke.... ostalo

PRIMERJAVA CEVI 6922/ECC88

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » To Dec 10, 2013 2:35 pm

EAT ECC88 Diamond v Amperex 6922 PQ white label v JJ E88CC Gold Pins v Electro Harmonix 6922H

P1050868.jpg
P1050868.jpg (159.58 KiB) Videno 14782 krat


Zadnjih nekaj mesecev se malo več ukvarjam tudi z iskanjem najbolj primernih cevi (6922 ali ECC88) za moj GAT predojačevalnik in tako sem v relativno kratkem času uspel zbrati še štiri malo bolj zanimive pare. Nova primerka znamke Electro Harmonix 6922 EH, ki jih conrad-johnson sicer vgrajuje v ta model, pa uparjene primerke JJ E88CC Gold Pins, legendarne Amperex 6922 PQ White Label in pa EAT ECC88 Diamond.

Precej zanimiva izkušnja, vendar moram že na začetku povedati, da v tem primeru ne morem govoriti o ne vem kakšnih kvantnih preskokih zvokovnih značilnosti. Razlike seveda so, na nekaterih področjih tudi precejšnje, vendar zaradi konstrukcijskih lastnosti mojega predojačevalnika, cevi so namreč nameščene samo v vhodni ojačevalni sklop, od tam naprej pa signal »obdelujejo« tranzistorji, niso tako dramatične, kot pri modelih, kjer so cevi uporabljene tudi v ostalih sklopih. Kot nasprotje temu moj prijatelj, ki uporablja nekdanji admiralski model ART3, ki ima kar deset takšnih cevi govori, da se z menjavo cevi karakter zvoka naprave spreminja tako močno, da predojačevalnik ni več prepoznaven… Mislim, da majčkeno pretirava, mu pa verjamem, da so razlike bistveno večje, kot na primer pri meni. Kot je bilo nakazano za to obstaja tudi tehnična razlaga, vendar ne bi sedaj o tem.

Preden sem dobil naštete cevi, sem (med ostalimi) uporabljal tudi par slovaških 6922, ki jih je cj serijsko vgrajeval v omenjeni starejši model ART in te sicer zvenijo čisto solidno, vendar v nekaj mesecih postanejo glasne (šumijo, brnijo, prasketajo...ipd). Potem pa sem vstavil Electro Harmonix 6922EH (največje bajse od vseh primerjanih), ki jih cj serijsko vgrajuje v GAT in šumi so v hipu izginili, zvok je postal precej bolj robusten v basu, poln, uravnotežen in odprt. Skratka čisto spodobna izboljšava. Čez čas sem pri Brent Jesse-ju (http://www.audiotubes.com/) naročil nekaj parov JJ E88CC Gold Pins, ker je trdil, da so prav te cevi tiste, ki jih uporablja tudi EAT, vendar so precej cenejše. No, po nekaj izmenjanih sporočilih z Jozefino Lichtenegger iz EAT, se je izkazalo, da temu ni tako. A več o tem v nadaljevanju. JJ cevi so tako kot Electro Harmonix nova proizvodnja (ne NOS) in so precej bolj tihe kot EH, vendar žal po zvoku bolj tenke v basu, brez telesa, a po drugi strani so bolj zračne in svetle. Ko sem vrnil nazaj EH, so inštrumenti spet dobili svoja telesa in povrnila se je tonska uravnoteženost. V mojem primeru torej ni nobenega dvoma, da so se “originalne” EH izkazale kot boljši izbor.

Kakovostnih cevi NOS 6922 je na trgu kar nekaj in med temi velja za najboljšo ameriška Amperex 6922 pinched waist (gold pins), pa tudi nizozemska Amperex 6922 pinched waist, vendar mora imeti človek zares veliko srečo, da naleti na dober primerek, saj so zaradi svojega ugleda tudi najbolj iskane in redke. Druga najboljša izbira (pa to ni soglasna ocena svetovne avdiofilske skupnosti…), je Amperex 6922 PQ white label, ki jo izpostavlja tudi legendarna in zelo poglobljena primerjava cevi imenovana Joe’s Tube Lore (http://www.audioasylum.com/scripts/d.pl ... ubes..html). K sreči sem pri Brentu dobil prav te cevi za relativno sprejemljivih 230$ za uparjen duet. Hkrati sem že nekaj časa čakal na EAT ECC88, ki so pozno spomladi letos pošle, pred kakšnim mesecem pa mi je Jozefina sporočila, da so spet na zalogi. Ker v Sloveniji EAT nima zastopnika, sem cevi lahko naročil brez posrednika in odločil sem se za uparjen duet ECC88 Diamond (290 EUR za par). V zvezi s cevmi EAT ECC88 po medmrežju krožijo razne govorice o njihovem izvoru in v ZDA je nekaj časa veljalo, da gre za izbrane cevi slovaškega proizvajalca JJ, vendar EAT (http://www.euroaudioteam.com/) zatrjuje, da so te cevi “posebej izbrane” NOS. No, kakorkoli, EAT cevi že dolgo časa spadajo med najboljše in že zelo dolgo me je zanimalo, kako se bodo obnesle v primerjavi s klasičnim NOS favoritom.

Tako Amperex kot EAT sta ZELO tihi cevi, celo tišji kot JJ, za katero bi rekel, da je zelo tiha. Pravzaprav sta najtišji 6922 cevi, kar sem jih kdaj slišal. Blag in čist šum se sliši zgolj na razdalji kakšnih 20 cm od zvočnika, dalj od tega je “slišna samo tišina”. Ta uvodna lastnost me je resnici na ljubo presenetila, kajti nisem pričakoval, da bodo tako stari primerki tako superiorni proti popolnoma novim. Ja, vem, tukaj se začnejo debate o škodljivih in zato danes prepovedanih materialih, ki da so uporabljeni v starih ceveh, pa o superiornih strojih za izdelavo cevi in natančnosti in zavzetosti delavcev v starih časih…itd, ampak o tem naj na dolgo in široko debatirajo tisti, ki jih to zanima. Kar se mene tiče, je nesprejemljivo, da so ob vsem tehnološkem razvoju skoraj pol stoletja stari modeli boljši kot nova proizvodnja. To pa k sreči ni univerzalna resnica in tudi nove cevi so lahko precej boljše kot stare, kar dokazuje na primer Tung Solova močnostna cev KT120. Še večja KT150 je v avdio napravah za sedaj še redkost, ampak tudi to se lahko hitro spremeni. No, bomo videli…

Ker sta cevi Amperex delovali v mojem sistemu že več kot 60 ur, sem pustil, da EAT parček ujame približno isto dobo, da bi bila primerjava čim bolj verodostojna. Pred kritičnim preizkusom je bila vsaka cev najprej primerno ogreta. EAT ECC88 so že serijsko opremljene s Cool Damperjem in ker imam v rezervi k sreči še nekaj primerkov, sem jih pred primerjavo namestil tudi na cevi Amperex. Ker so te fizično nekaj manjše, pridejo prav možnosti Cool Damperja, da se prilagaja debelini cevi. Kljub temu pa stisk ni tako močan, kot bi si želel, ampak zadostuje. Kot zanimivost naj dodam, da je prijatelj, s katerim sva v ZDA kupila Amperex cevi, da bi se prepričal, ali so priložene meritve resnične in pravilne, cel komplet odnesel k znancu, verjetno najbolj zagretemu cevnemu “guruju” v Sloveniji na meritve. Po preizkusu je bil njegov odgovor, da še nikoli v življenju ni imel v rokah cevi, ki bi se merile tako superiorno in, da gotovo niso bile še nikoli v uporabi. Obetavno, ne?

Glasbeni material za tokratni preizkus je bil povsem klasičen. Najprej sem poslušal moj železni testni material, kantato št. 140 (J.S.Bach-G.Bantock, Clair de Lune, RCA Living Stereo/Classic Records LSC-2326), ki izpostavi predvsem sposobnost testirane komponente reproducirati godala in njihova telesa. Na tej plošči ni nobenih tolkal, nobenega treskanja in nabijanja, pa vendar je že po nekaj sekundah bolj ali manj jasno, kako neka komponenta (ali sistem) reproducira basovsko področje, ali je »full range« in ali je tonsko uravnotežen. Nadgradnja tega preizkusa so Rahmaninovi Simfonični plesi, op. 45 (Vox/Analogue Production 34145S), ki zvenijo sicer malo bolj »suho« zaradi prostora v katerem je posnetek nastal, vendar pričarajo realističen zvočni oder ter dinamiko orkestra.

Ko sem prvič zamenjal cevi Electro Harmonix z Amperex, me je prevzela njena finost, gladkost, uravnoteženost ter frekvenčna razširjenost v obe skrajnosti. V basu je močna, polna, nekoliko zaobljena in telesa inštrumentov so bila tem lastnostim primerna. Ta svilnata gladkost in rafiniranost se je nadaljevala skozi srednjetonski in visokotonski spekter. Čeprav je bil vtis, da je JJ v višjih legah še bolj zračna in svetla, pa, kot rečeno, to ni nujno tudi boljše, če takšna lastnost nima svoje »zrcalne slike« tudi na drugem koncu spektra. Amperex se je odlično odrezala tudi pri projekciji prostora, dimenzije so bile impresivne, glasbene informacije pa lepo fokusirane. Glede tega elementa ji JJ in EH ne prideta niti blizu. Potem pa je nastopil čas za vstop najboljšega primerka EAT. Razlika med modeloma Selected in Diamond je jasno v še manjših tolerancah in za Diamond pri EAT pravijo, da so izmerjene vrednosti na anodah skoraj identične. Kot navedeno, je ena od boljših lastnosti cevi Amperex 6922 PQ white label, polnost basovskega področja, EAT pa to kvaliteto še nadgradi s tranzistorsko kontrolo in definicijo ter še boljšo ekstenzijo. V basu še nisem slišal boljšega primerka. Sicer pa sem imel ob menjavi na EAT občutek, da so zvenele glasneje, vendar temu v resnici ni bilo tako. Kasnejša meritev je pokazala, da ni razlik v glasnosti. Različna pa je bila perspektiva. Če je Amperexova perspektiva približno osma vrsta v parterju, je EAT-jeva druga ali tretja. Zvočni oder je nekako bolj razsvetljen, vendar ni bil nič globlji ali širši, dinamične gradacije so se zdele bolj izrazite, glasbena izvedba pa je delovala bolj potentno. Do tu vse lepo in prav, vendar se žal te cevi z Amperex ne morejo meriti v finosti in gladkosti. V zgornje srednjetonskem področju so namreč bolj grobe ali zrnate in ta del spektra se zdi malce preveč poudarjen. Razlika je pravzaprav taka, kot med predojačevalcem Zanden 3000 in conrad-johnson GAT, če vam to kaj pove. Glede na to, da imajo cevi le okoli 60 ur, ni nerealno pričakovati še manjše spremembe in če bo do tega prišlo, bom o tem poročal.

V trenutni postavitvi mojega sistema se torej malce bolje obnesejo cevi Amperex, vendar se to lahko s časom spremeni. V vsakem primeru pa lahko rečem, da so, tako EAT (model Selected po moje ne bi zvenel bistveno slabše...), kot Amperex, ene najboljših 6922 (ECC88) cevi, ki jih lahko kupite in trenutna cena obeh (EAT ECC88 Selected je 99 EUR), se mi zdi sprejemljiva.

P1050869.jpg
P1050869.jpg (145.36 KiB) Videno 14782 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

Re: PRIMERJAVA CEVI 6922

OdgovorNapisal/-a administrator2 » To Dec 10, 2013 3:52 pm

Zanimiv opis zvoka različnih lamp. Pred tedni sva primerjala pred Zaden 3000 ter CJ GAT. Ali bi mogoče lahko ocenil spremembo zvoka od tedaj pri meni, ki bi nastala, če bi danes uporabil najboljše lampe v CJ.
FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 857
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm

Re: PRIMERJAVA CEVI 6922

OdgovorNapisal/-a jr » Če Dec 12, 2013 1:00 pm

Res zanimiv članek. Glede na to, da se primerja zvok več različnih lamp ( med njimi tudi znamke Electro Harmonix) ter v povezavi z dvema predojačevalcema CJ in Zanden, sem zaznal nekaj podobnosti, z mojimi izkušnjami. V mojem predojačevalcu so bile originalne lampe tipa 12au7 oziroma NOS verzija 5814A JAN Sylvania (Philips). Na splošno velja, da naj bi bil karakter lamp te znamke rezolucija, detajli, odprtost na vrhu spektra skratka svetel karakter. Zanimivo, tudi da avtor v testu za Zanden 3000 tukaj http://www.theaudiobeat.com/equipment/zanden_model_3000.htm navaja isto znamko Jan Philips, toda drugo vrste lampe, v tem predojačevalcu. To bi se po mojem spominu kar skladalo z zvokom tega predojačevalca, glede na karakter teh lamp (če se motim me popravite). No, ko sem iskal zamenjavo lamp, sem poskusil z lampami 12AU7 Electro Harmonix Gold nove produkcije. Takoj po prvem predvajanju je sledil šok. Reprodukcija zvoka je imela popolnoma drug karakter. Visoki toni so postali svilnati, uglajeni, zvok se je nekako zaprl in ni bilo več tiste živahnosti. Po nekaj komadih je bilo jasno, da to ni to. Tako sem ostal na JAN Sylvaniji, katerih odprt zvok mi ustreza. Z izboljšavo sistema (kabli, izvor ) se je zvok zelo izboljšal, njegov karakter je pa ostal enak.
lp
jr
jr
 
Prispevkov: 36
Pridružen: To Feb 21, 2006 7:03 pm

Re: PRIMERJAVA CEVI 6922

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Če Dec 12, 2013 5:00 pm

administrator2 napisal/-a:Zanimiv opis zvoka različnih lamp. Pred tedni sva primerjala pred Zaden 3000 ter CJ GAT. Ali bi mogoče lahko ocenil spremembo zvoka od tedaj pri meni, ki bi nastala, če bi danes uporabil najboljše lampe v CJ.

Če bi naredila še en test - tokrat z Amperex cevmi v GAT-u, bi bile razlike med predojačevalcema sigurno še manjše. Koliko, pa težko rečem...
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

Re: PRIMERJAVA CEVI 6922

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Po Dec 16, 2013 3:24 pm

jr napisal/-a:Res zanimiv članek. Glede na to, da se primerja zvok več različnih lamp ( med njimi tudi znamke Electro Harmonix) ter v povezavi z dvema predojačevalcema CJ in Zanden, sem zaznal nekaj podobnosti, z mojimi izkušnjami. V mojem predojačevalcu so bile originalne lampe tipa 12au7 oziroma NOS verzija 5814A JAN Sylvania (Philips). Na splošno velja, da naj bi bil karakter lamp te znamke rezolucija, detajli, odprtost na vrhu spektra skratka svetel karakter. Zanimivo, tudi da avtor v testu za Zanden 3000 tukaj http://www.theaudiobeat.com/equipment/zanden_model_3000.htm navaja isto znamko Jan Philips, toda drugo vrste lampe, v tem predojačevalcu. To bi se po mojem spominu kar skladalo z zvokom tega predojačevalca, glede na karakter teh lamp (če se motim me popravite). No, ko sem iskal zamenjavo lamp, sem poskusil z lampami 12AU7 Electro Harmonix Gold nove produkcije. Takoj po prvem predvajanju je sledil šok. Reprodukcija zvoka je imela popolnoma drug karakter. Visoki toni so postali svilnati, uglajeni, zvok se je nekako zaprl in ni bilo več tiste živahnosti. Po nekaj komadih je bilo jasno, da to ni to. Tako sem ostal na JAN Sylvaniji, katerih odprt zvok mi ustreza. Z izboljšavo sistema (kabli, izvor ) se je zvok zelo izboljšal, njegov karakter je pa ostal enak.
lp
jr

Moj znanec iz WBF foruma je v Zanden CD playerju v štirih škatlah zamenjal vse Electro Harmonix cevi z Amperex in pravi, da ni primerjave...Samo Zanden je po mojih izkušnjah firma, kjer ni maneverskega prostora za izboljšave s "tvikanjem"...Zanden elektronika zveni tako čudovito naravno, da si človek sploh ne more predstavljati, da bi lahko še kaj izboljšal...vse dokler Yamada San ne naredi nove izboljšave...
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

PRIMERJAVA CEVI 6922 - DRUGI DEL

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Ne Apr 12, 2015 4:57 pm

Pred dobrim letom sem podrobneje testiral štiri dvojne triode 6922 ali ECC88 (EAT, J.J., Amperex in Electro Harmonix), ki so pokazale, da dober new old stock primerek še ni za odpis in da se tudi kakovost nove proizvodnje izboljšuje. Nedavno sta mi »pod roko« prišla še dva para cevi in sicer razvpita in draga Telefunken E88CC (testirane in uparjene) ter povsem »navadni« Philips ECC88. Njuna »naloga« je bila, da pokažeta kako se obneseta v primerjavi z mojimi referenčnimi cevmi Amperex 6922 PQ White Label, ki jih uporabljam v linijskem predojačevalniku conrad-johnson GAT.

Razlika v ceni teh dveh cevi je enormna in vse štiri Philipsove (resda niso bile uparjene), so stale precej manj kot ena sama Telefunknova, ki jih pri Upscale Audio dobite za še sprejemljivih 160$/kos (temu morate prišteti še 20$ za »platinum grade« opcijo, poštnino in dajatve naše države), če pa želite še "kriogenski tretma", je temu znesku treba dodati še 8$/kos. Vse skupaj kar zajetna vsotica za potrošni material.

Največ sem seveda pričakoval od Telefunknovih cevi, o katerih se marsikje pišejo hvalospevi in ni me razočarala. Je presenetljivo moderno zveneča cev, kar pomeni, da nima tipičnih vintage koloracij o katerih lahko ponekod berete kot o kvalitetah. Je tiha in brzšumna za cev te vrste, najboljša stran pa sta srednjetonsko in visokotonsko področje. Obe sta namreč jasni, čisti, artikulirani, začetni tranzienti so jasni in prav nič zaobljeni, kot na primer pri Amperex. V tem pogledu se Telefunkem lahko primerja z EAT in drugimi cevmi, ki so v proizvodnji s tem, da tudi basovsko področje ne zaostaja. Je pravzaprav koherentno s srednjetonskim, vendar nima energije in polnosti modela Amperex, ki v tem pogledu nima konkurence, razen mogoče Philipsovega modela. Philips pa je prava »rokerska lampa« - živahna, neverjetno energična, polna in atraktivna, vendar žal nima prefinjnosti, gladkosti in čistosti svojih konkurentov. Skozi cel spekter se namreč kot nekakšna tančica razteza moteča zrnatost, relativno groba granulacija, ki to cev uvršča v kategorijo neprimernih za klasično in jazz glasbo. Za rock, kjer grobost in zrnatost nista problem, pa je skoraj idealna. In še za trenutek nazaj k cevem Telefunken. Po kakšnih 60 urah je ena postala »glasna« in proizvajati je začela neprijetne šume, ne ves čas, pa vendar takih pojavov ne toleriram. Možno je sicer, da je to pač smola, ampak zanimivo, da ima podobno »smolo« kar nekaj mojih znancev iz ZDA, kar je v skladu s splošnim spoznanjem, da te cevi niso najbolj vzdržljive, kar je velika škoda glede na odlične sonične značilnosti in visoko ceno.

V prihodnosti se najavlja prihod še nekaj zanimivih novih in vintage cevi in če bo kaj omembe vrednega, bom poročal. Moja »idealna« 6922 cev pa bi imela moč in polnost basovskega področja kot ga ima Amperex z artikulacijo EAT, Telefunken srednji in zgornji registri z Amperex ali EAT projekcijo glasbenega odra ter energičnostjo modela Philips. Pobožne želje? Mogoče, ampak tudi za legendarno GE 6550 se je govorilo, da je nenadomestljiva in da ne bo nikoli več take, pa vendar potem, ko sta se pojavili KT120 in KT150, skoraj nihče več ne omenja te cevi.

Telefunken & Philips.jpg
Telefunken & Philips.jpg (49.33 KiB) Videno 14302 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

TELEFUNKENV 6922

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Ne Jun 14, 2015 2:18 pm

Samo vparašnje časa je bilo, kdaj se bo našel prizvajalec cevi in ponovno ustvaril legendarne modele znamke Telefunken ECC88 (6922), ECC83 in ostale. Z nakupom modifikacije tunerja Magnum Dynalab MD-108T, imenovane Signature, sem dobil tudi te cevi in upam, da so vsaj tako kakovostne, kot originali. Kot se vidi iz fotografije, so te cevi izdelane v slovaški tovarni JJ in prepričan sem, da bomo o njih še veliko slišali in brali. Informacije na embalaži nakazujejo, da najbrž ne gre za pravo reizdajo legendarnih originalov ampak zgolj za "posebno serijo" cevi, ki jih sicer izdeluje JJ, ki pa dosega raven kakovosti, da se lahko imenujejo "Telefunken". Kaj pa vem, tole mi ne diši kaj posebno. Bom naredil enkrat primerjavo z originalom in standardnim JJ modelom in potem "bomo videli, po čem so hruške"...

P1060372 (1).jpg
P1060372 (1).jpg (54.73 KiB) Videno 14186 krat


P1060363 (1).jpg
P1060363 (1).jpg (54.02 KiB) Videno 14186 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

VOSHKOD 6N23P (Rocket Logo)

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » So Mar 12, 2016 12:29 pm

Kar nekaj časa že preizkušam dva letnika cevi Voshkod 6N23P (Rocket logo) in sicer 71' in 95' letnik. Ta cev je čista zamenjava za ECC88 (6922/6DJ8) in moram reči, da je to do sedaj najboljša cev, kar sem jih kdaj preizkusil v conrad-johnson predojačevalniku GAT. Najprej moram poudarit, da zvokovne lastnosti dveh različnih letnikov niso bile dan in noč, sem pa imel s starejšim (na fotki) kar nekaj težav, ker so bile mikrofonične in kmalu so tudi začele hreščati. No, novejši parček (stanejo med 45 in 50 EUR/uparjen duet) pa je bil druga zgodba. Jaz sem enostavno navdušen, kako ta, v bistvu obskurna cev, igra. To je najbolj moderno zveneča cev iz družine 6922/ECC88 kar jih poznam. Zveni čudovito odprto, zračno, jasno in čisto. V spodnjih registrih je močna, dobro definirana in gre globoko, zvočni oder je na ravni najboljših, sredina je odlično definirana, brez evfoničnih primesi ali grobosti in agresivnosti. Je popolnoma tiha, nemikrofonična (vsaj po cca.200 urah) in pravijo, da tudi neverjetno vzdržljiva, kar je za predojačevalnike tipa cj GAT, ki cevi "hrustajo" za malico, izjemnega pomena.

conrad-johnson je na letošnjem CES-u predstavil S2 upgrade za GAT, ki med ostalim vključuje tudi nove cevi z oznako PCC88/7DJ8, žal pa PCC88 ni zamenjava za ECC88. Pri ECC88 je namreč napetost na grelcu 6.3V, pri PCC88 pa kar 7.6V, zato neposredne primerjave ne bo, razen če bo cj to izrecno dovolil.

P1000175.jpg
P1000175.jpg (12.46 KiB) Videno 13841 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 196
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana


Vrni se na ELEKTRONIKA

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost