AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30 let

kaj ste prebrali v revijah, forumih, izrazite svoje mnenje..

AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30 let

OdgovorNapisal/-a administrator2 » So Mar 28, 2015 5:20 pm

Pred nekaj dnevi sem brskal po mojih arhivih in naletel na odločbo o izdajanju revije Audiofil iz leta 1985.

V Kranju se je tedaj združila skupina audiofilov iz širše okolice in ustanovila revijo Audiofil. 3.12.1985 smo dobili odločbo da lahko izdajamo revijo in sicer kot skupina občanov. To je bila tedaj prva revija, ki jo je izdajala skupina občanov v celotni Jugoslaviji in celo v celotnem tedanjem vzhodnem bloku. Bila je unikat. Namreč revije so izdajale le državne ustanove ali pa so revije izdaja tovarne ali društva le za svoje potrebe.

Tako, da lahko zapišemo, da je bila revija Audofil tedaj prva revija, ki jo je izdajala skupina svobodnih občanov, nepovezanih z katerokoli državno ustanovo ,ki je bila v prosti prodaji. Revija je izhajala v slovenskem in v srbskohrvaškem jeziku. Seveda tedaj še nismo razumeli tržne ekonomije in smo izdali le štiri številke. Pisci so bili tedaj audiofili iz celotne Jugoslavije. Toda delati revijo je bilo tedaj nekaj posebnega in edinstvenega.

Franc Kuzma
Priponke
Audiofil 1985.jpg
Audiofil 1985.jpg (95.45 KiB) Videno 6415 krat
FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 821
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a 911GT3 » Pe Apr 10, 2015 11:30 am

Si obudil lepe spomine! Res ste bili avantgarda!

Bila je res dobra novost, se je spomnim. Škoda, da ni trajala dlje.

Sam sem svoje takratne audio dileme reševal preko pisem bralcev v rubriki v Avto magazinu...
Mislim, da sem nekaj "lekcij" dobil celo od Branka Božića...
911GT3
 
Prispevkov: 13
Pridružen: Po Feb 10, 2014 7:54 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » So Apr 11, 2015 10:39 am

Ja, res. Lepi spomini. Vse izvode še imam in v tistem času sem vse članke znal na pamet, tako kot tudi vse ostale v drugh revijah (ŽIT, AM, SAM...), v nekaterih sem kasneje pisal tudi sam. V tistih časih smo bili prestradani tovrstne literature. Bom malo pobrskal po arhivu in predstavil kakšno zanimivost iz te revije, kot se za jubilej spodobi.
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 160
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

AUDIOFIL.1

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » To Apr 14, 2015 6:56 pm

Še dobro se spominjam tistega dne, ko sem v nabiralniku »našel« prvo številko tako težko pričakovane revije. Tako kot mnogi, sem bil tudi jaz takrat mnenja, da je preskromna po vsebini oziroma, da ima premalo strani, ampak če upoštevamo, da v njej ni bilo nobene reklame, je bila količina informacij kar zadostna za tisti čas in razmere. Za primerjavo poglejmo zadnjo – aprilsko število Stereophile, ki se poleg oktobrske, edina prodaja v velikih količinah zaradi rubrike Recommended components: Zato ima kar 194 strani, pa zgolj pet testov (nekaj res zelo obširnih) in deset recenzij plošč. Veliko? Pa poglejmo, kaj je vsebovala prva številka Audiofila.

Prvi »resen« članek je nosil naslov ANALOGNO-DIGITALNO, ki je v naslednjih številkah sprožil precej odzivov v pismih bralcev, vendar je bil po moje zelo kakovosten in objektiven prikaz stanja CD medija v tistem času. Branko Božić je bil eden redkih, ki je imel takrat sploh pogoje in znanje za podajanje ocen o kakovosti, problemih in slabostih (takrat) novega medija, kar mnogi seveda niso razumeli ali vedeli. Meni še bolj zanimiva članka sta bila KAKO SANJE POSTANEJO RESNIČNOST? in STEREO – KAJ JE TO?, ki sta v bistvu koncentrat nasvetov za doseganje dobrega zvoka, prav tako Francova razlaga danes znanega fenomena v članku ABSOLUTNA FAZA ZVOKA. James Michael Hughes je dal nekaj dobrih nasvetov s področja akustike, podkreplenimi z izračuni in grafičnimi prikazi, ki so še danes zanimivi, čeprav ne vem ali napisano še drži. Temu so sledili testi naprav Thorens TD320, glave Supex SDX-1000 in SDT-1000 MC transformatorja, pa Acoustics Research zvočnikov ter CD predvajalnikov Philips CD 204, Yamaha CD-3, Benytone MCD-4000, Yamaha CD-X2 in Sony D-50. Torej, čisto spodobno število testov, za samograditelje pa je poskrbel Josip Hrastić s člankom o predelavah znanega Haflerjevega ojačevalnika DH-200. Temu so sledile poglobljene recenzije šestih plošč, nekaj nasvetov za sestavo glasbene diskoteke in katalog aparatur iz revije What Hi-Fi, z osnovnimi podatki in cenami.

V tem katalogu imam marsikaj podčrtano. Na primer legendarni mali zvočnik Wharfedale Diamond II? Takrat je bila njegova cena (celo za nas) skromnih 84 angleških funtov in to je bil eden od izdelkov, odgovornih za pojav nove avdiofilske kategorije budget esoterica. Legenda še danes živi pod oznako 10.1 in v družbi (beri seriji) desetih bratov najverjetneje s Kitajske. Na Amazonu se prodaja za slabih 300 EUR, vendar je to bolj bleda senca svojega znamenitega prednika.

Audiofil.1.jpg
Audiofil.1.jpg (94.52 KiB) Videno 6389 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 160
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

AUDIOFIL.2

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Če Apr 16, 2015 5:30 pm

Kot je bilo nakazano zgoraj, je bilo v drugi številki objavljenih kar nekaj pisem bralcev, kar pomeni, da je revija dosegla precejšnje število zainteresiranih avdiofilov. Najbolj »zanimive« so bile kritike nekoga, ki se je podpisal kot Sašo Petrovčič, ki so izzvale med drugim tudi poučne komentarje urednika in pojasnitev definicij nekaterih (takrat verjetno manj) znanih avdiofilskih pojmov. Od tu dalje je kultura pisem bralcev samo konstantno padala in dosegla raven, ki jo lahko vsakodnevno spremljamo na nekaterih forumih.

Med novicami je bil najavljen prihod danes že pozabljenega formata DAT, pa legendarnega predojačevalnika Audio Research SP-11, temu je sledilo nadaljevanje prispevka ANALOGNO-DIGITALNO in meni najbolj zanimiv in poučen članek Branka Božića, PROSTOR. Ko ga danes še enkrat prebiram, mi je jasno, zakaj daljnega leta 1987 nisem dobro razumel vsega napisanega. To je bil za večino namreč zelo napreden članek na temo glasbenega prostora, ki je pojasnil večino glasbenih in avdiofilskih vidikov reproduciranega prostora, kako nastane, kakšen mora biti, vse povezano z živo izvedbo. Vse napisano še danes drži s tem, da je 30 let razvoja avdiofilskega izrazoslovja in tehnike, prineslo še bolj detajlno razčlenitev osnovnih pojmov in postulatov. Sledil je prispevek o kablih oziroma o dilemi, kaj je boljše – DEBELI ALI TANKI? ter drugi del Francove razlage AKUSTIKE PROSTORA, ki vsebuje veliko splošnih pravil in resnic, ki se še danes ponavljajo po raznih avdio revijah in drugi literaruri, da o forumih niti ne govorim.

Sledi sedem testov avdio naprav: Test legendarnega integriranega ojačevalnika Musical Fidelity A-1 je potrdil ugled, ki si ga je ta izdelek pridobil v tujem avdio tisku, gramofonska glava Monster Alpha 2, je bila razglašena za zelo dober nakup, prav tako zvočnik Celestion DL4 in druga gramofonska glava Empire MC-20E2. Še bolje se je odrezal mali »integrirc« Rotel RA-840B in zvočnik Heybrook HB 2, kasetofon JVC KD-V33 pa je zasedel zlato sredino.

Zadnji del revije sestavlja spisek najboljših avdio revij v tistem času, luciden opis doživetja koncerta danes že pokojnega pianista Rudolfa Serkina, pa spet šest recenzij plošč ter drugi del kataloga iz revije What Hi-Fi, ki povzema ponudbo gramofonov in odjemnih doz. Lahko verjamete, da je legendarni Linn Sondek LP12 takrat stal 235 funtov? V tej številki sta bila tudi prva oglasa in sicer podjetja Ferimport in revije Mladina.

Audiofil.2.jpg
Audiofil.2.jpg (63.82 KiB) Videno 6367 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 160
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

AUDIOFIL.3

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » So Apr 18, 2015 10:52 am

Tretja števila Audiofila je bila po moje najboljša. Vsebovala je namreč največ testov zares kakovostnih naprav, zanimivih novic in člankov. Jasno, spet je bilo najbolj vroče v rubriki pisma bralcev, vendar je bilo tokrat več pozitivnih kot negativnih ozivov, med katerimi je bil eden tako temeljit, da uredniku ni preostalo drugega, kot da avtorja povabi k sodelovanju. Enkrat lahko ugibate, ali je gospod sprejel povabilo... Med novicami je treba omeniti prihod monoblokov Audio Research M-300, gramofonske glave Ortofon MC30 Super, zvočnikov Apogee Caliper in Conrad Johnson predojačevalnika Premier Seven, v tistem času, pa se je »rodila« tudi nova avdiofilska legenda, VTL.

Članek DIGITALNA PRAVLJICA je bil nadaljevanje teme o kakovosti CD predvajalnikov tistega časa s tem, da so bili predstavljeni nekateri najboljši primerki, na primer Cambridge CD1 in CD2, legendarni cevni model California Audio Labs Tempest, ki je dolga leta držal primat med tovrstnimi napravami, pa Kinergetic KCD-20 in Sonographe SD-1. J.M.Hughes je predstavil zanimiv pogled na temo referenčnega sistema in pojasnil, zakaj je pomembno imeti referenco sestavljeno tudi iz poceni komponent. V članku EZOTERIJA – BITI ALI NE BITI je beseda tekla o nastanku razreda State-Of-The-Art, o razlogih za njegov nastanek in obstoj, zakaj so cene komponent tako visoke in še čem, Milan Rupić je v portretu predstavil najbolj izstopajoče proizvode tovarne Ortofon, Franc je nadaljeval obdelovanje problematike akustične obdelave prostorov in pomembnosti VTA pri nastavitvi geometrije odjemne doze, sledila pa je še serija petih testov komponent visoke kakovosti.

Najbolj obširen je bil test ročice SME Series V, ki v tistem času ni imela prave konkurence, temu je sledil test dvojca conrad-johnson PV-5/MV-50, ki je povečal pogostnost mojih sanj o nakupu njihovega vstopnega modela (če me spomin ne vara je bil to PV-3), ki se je nekaj časa prodajal tudi kot (pol)KIT. V istem razredu je bila tudi gramofonska glava van den Hul MC10, mogoče še malo višje pa zvočniki Energy 22 Reference Connoisseur o katerih sem prav tako še leta sanjal. Pod vsemi testi je podpisan BB. Zanimiv je bil tudi opis delovanja čistilca plošč VPI HW 16.5, še posebej v luči zvokovnih učinkov ultrazvočnih modelov današnjega časa in neverjetno, formula čistilne tekočine se od takrat ni dosti spremenila. Destilirana voda, malo izopropilnega alkohola, kapljica čistila, kapljica tekočine za razbijanje površinske napetosti vode in še malo čistila za stekla za odstranjevanje emulzije, ki ostane na plošči ob proizvodnji.

Glasbene strani so bile prav tako bolj obsežne kot prej, objavljeno je bilo tudi nekaj malih oglasov in za četrto številko je bilo najavljeno, da bo tematsko zvočniška.

Audiofil.3.jpg
Audiofil.3.jpg (61.15 KiB) Videno 6335 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 160
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

AUDIOFIL.4

OdgovorNapisal/-a Marko Puš » Ne Apr 19, 2015 10:22 am

Četrta številka Audiofila je bila žal tudi zadnja, kar je v napovedniku za peto številko na zadnji strani z besedami »čeprav je najbolje nič obljubljati, pa vendar...«, nakazal že Franc. Celo pisma bralcev so bila zmerna, kot da bi se v zraku že čutil konec. Med novicami sta izstopali napovedi, da bo znamko Linn v Jugoslaviji zastopalo podjetje Avtotehna, znamko NAD pa Ferimport, še bolj pa test ročke Kuzma Stogi v reviji Hi-Fi Answers (junij 1987), ki je Franca postavil na svetovni zemljevid pomembnejših igralcev na polju analogije. Audio Research je najavil cenejšo varianto svojega admiralskega predojačevalnika, ki je nosil oznako SP-9, SME pa v enaki maniri ročko Series IV.

V »Avdio šoli« se je obravnavala prenova starega tunerja znamke Quad, precej podrobno so bile obdelane tudi različne konstrukcije in principi delovanja zvočnikov in spet pet novih testov. Najprej je bila predstavljena prenova gramofonske glave Supex 900E/S, ki jo je izvedel A.J. van den Hul in opis zvokovnih vtisov, sledila sta testa dveh malih zvočnikov - Goodmans Maxim in Energy ESM-4 ter malo večjega Celestion DL-10, »težo« revije pa je vsekakor nosil poglobljen test legendarnih zvočnikov Quad ESL-63, ki je pravzaprav potrdil vse pomembnejše aspekte njegovih dometov in pomanjkljivosti, o katerih smo po tem lahko še leta, da ne rečem desetletja, brali v svetovnem avdio tisku.

Glasbene strani so bile tokrat še bolj obširne z lestvico stotih najboljših plošč po NME, predstavljena je bila nova serija plošč Deutsche Grammophon z imenom Galeria, pa Direct Metal Mastering tehnologija tiskanja plošč in tri recenzije plošč klasične ter štiri popularne glasbe.

S tem se je končalo pionirsko obdobje slovensko/jugoslovanskega avdio tiska, ki se je kasneje, že v samostojni državi, obudilo s Slovenskim Avdiofilom (SAF) in Hi-Fi Journalom (HFJ). Zelo lahko si predstavljam občutke in videnja avtorjev Audiofila o tej reviji, saj sem sam sodeloval v obeh kasnejših, ki sta enako končali svojo življensko pot. S tem pa se je končalo tudi obdobje tiskanih avdio revij v Sloveniji, dobili pa smo svetovni splet, spletne revije, bloge in forume. Vse na dosegu prstov in vse zastonj...Ah, brave new world.

Audiofil.4.jpg
Audiofil.4.jpg (42.49 KiB) Videno 6314 krat
Marko Puš
mod
 
Prispevkov: 160
Pridružen: To Feb 24, 2009 5:18 pm
Kraj: Ljubljana

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a h0ndre » Pe Jan 04, 2019 8:39 pm

Zdravo. Ali je mogoče te revije dobiti v kakšni elektronski obliki, glede na to, da papirnatih verzij verjetno ni več veliko? Hrvaške verzije na njuškalu še kdaj vidim, slovenskih pa nikjer.

Kako pa se je končalo s Slovenskim Audiofilom? Jaz imam sedem številk, 6 z barvnimi, tršimi platnicami in sedmo, papirnato črno-belo številko. Je izšla še kakšna?

Andrej
h0ndre
 
Prispevkov: 3
Pridružen: To Nov 27, 2018 7:53 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a administrator2 » So Jan 05, 2019 4:22 pm

Zdravo,

Mogoče se kdo usmili in jih bo skeniral.
SAF je zaradi finančnih težav- navdušenci pač nismo razumeli, da brez plačanih reklam se ne da preživeti. Izšlo je še par številk v cenejši netiskani obliki- kot fotokopije.
Seveda pa nastopi vprašanje, zakaj se danes ne izkorišča zastonj platforme kot so audio forumi , vključno SAF - očitno bi ljudje imeli, a nič ne bi prispevali.

Evo zgodbice izpred 25-30 let. Na sejmu mi pravi ljubitelj dobrega zvoka- a ni fino da imamo svojo avdio revijo. Ja pravim, je fino, ali si jo kupil? Ah, to pa ne, sem jo že prebral pri prijatelju. Mislim, da je vsak komentar odveč.

Franc Kuzma
FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 821
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a h0ndre » Po Jan 07, 2019 12:52 pm

Softver je vedno problematičen, programi, glasba, knjige, revije... Če si ne delaš fizičnega arhiva, kot zbiratelj, je vsaka druga opcija cenejša.
Saj če bi se dalo hardver enostavno zlorabljati, bi bilo tega tudi veliko. Le kdo si ne bi natisnil en dober gramofon, če bi 3d tiskalniki to znali :P
h0ndre
 
Prispevkov: 3
Pridružen: To Nov 27, 2018 7:53 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a administrator2 » Po Jan 07, 2019 1:27 pm

3D tisk- nastopi vprašanje kaj je sploh dober gramofon.
Mi uporabljamo v malem S gramofonu zelo različne materiale:
medenino, jeklo, aluminij, gumo, baker, lak, priključke, različno plastiko, tekstil, lepila, peno, zlato, siliconsko olje, olje za ležaj, magnete, ...... mislim da je možno izdelati posamezne dele.

lp

Franc
FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 821
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm

Re: AUDIOFIL- prva avdio revija na področju Jugoslavije- 30

OdgovorNapisal/-a h0ndre » Po Jan 07, 2019 1:44 pm

Saj, za hardver enostavno kopiranje najbrž še zelo dolgo ne bo izvedljivo. Še kitajci ročno lahko naredijo samo slabo kopijo.
Pri softveru pa takih težav ni. Je redko katera stvar zaščitena tako, da je ne bi obšli.

Sicer pa, jaz tiste štiri izvode Audiofila raje kupim, kot da jih dobim v elektronski obliki. Ta bi bila bolj za tolažbo. 8)
h0ndre
 
Prispevkov: 3
Pridružen: To Nov 27, 2018 7:53 pm


Vrni se na AVDIO REVIJE IN FORUMI

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost