Avdio zanimivosti

Aktualne novice s področja novih izdelkov in zastopstev.

Avdio zanimivosti

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » So Apr 15, 2006 11:26 am

Kaj se je dobro vprašati, preden postanem butični avdio proizvajalec? 1.del


Za tiste mlajše avdio nadebudneže, ki nekaj vedo in bi želeli narediti še nekaj več je tukaj nekaj izkušenj. Starejši so itak že pokazali kaj zmorejo. Iz lastnih 25 letnih izkušenj, ko se izključno s tem ukvarjam in izvažam npr. izdelke na Japonsko že od leta 1985, bi svetoval, da si odgovorite na tu zastavljena vprašanja in mnenja. Potem vam bo mogoče lažje stopiti na to pot, oziroma mogoče bo prispevalo k razumevanju tega kako mogoče uspeti.

Prvo se morate vprašati to, ali imate dovolj znanja, da boste sploh naredili prototip izdelka, ki bi ga nato dali na tržišče, kjer ga bo kritično ocenil ves svet od avdiofilov, revij, prodajalcev in takšnih DIY kot ste vi, ki jih je v svetu na tisoče, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z avdiom. Ali imate dovolj lastnih avdio izkušenj, da se spoprimete s ostalo konkurenco. Ali sploh poznate konkurenco, za katero nekateri mislijo, da nima pojma. Ali upate, da je vaše znanje na nekem nivoju? Ali boste uspeli narediti izdelek, ki bo konkurenčen. Ko ste to razčistili, gremo dalje.

Naredite prototip, ki vas bo stal precej več, kot seveda potem končni izdelek, ki se bo delal v nekih manjših serijah, kar znižuje stroške izdelave in nabave delov. Prototip, predvidevam, boste sami dali na oceno prijateljem in znancem, ko ste seveda prepričani, da je dovolj dober, oziroma na osnovi zbranih mnenj se boste polotili modifikacij. Ob razvoju prototipa se odpirajo seveda nova obzorja idej in možnosti izboljšav. Ob študiranju konkurence in zbiranju drugih informacij se nivo kvalitete prototipa samo izboljšuje. Vaše znanje in izkušnje iz avdia tu pomagajo, da znate izbrati samo tisto, kar je dobro in primerno za vaš izdelek. Povratne informacije znancev so zelo dragocene, pa naj bodo takšne ali drugačne.

Ob izdelavi prototipa, ki naj bi bil seveda čim boljši, tako zvokovno kot estetsko morate razmišljati tudi o tem, kako ga boste sploh izdelovali. Kako boste fizično izvedli npr. ohišja, gumbe, skratka ob izdelavi novih prototipov boste pripeljali izdelek v takšno fazo, da boste lahko samemu sebi rekli, da to je to. Dajmo to ponuditi tržišču. To je dobro.

Osnova tržišča je, da se izdelek proda. Proda pa se seveda tedaj, ko kupci ugotovijo, da je izdelek konkurenčen ali boljši od ostalih. Zelo malo je izdelkov, ki so tako originalni in unikatni, da zanje to ne velja. Npr. prvi mobiteli.

Seveda se tukaj pogovarjamo o butični proizvodnji mogoče par sto kosov, ne o velikoserijski proizvodnji. Tudi serije največjih avdio proizvajalcev npr. Audio Research, Wadia, B&W, JM Lab,…. gredo v stotine, mogoče par tisoč kosov, kar je še vedno malo serijska proizvodnja.
Npr. B&W ima zaposlenih okoli 300 ljudi in je ena največjih firm. Zato so razne primerjave z avtomobilsko industrijo v smislu cen in izdelave brezpredmetne. Pri razvoju npr. v BMW sodeluje nekaj tisoč strokovnjakov. V B&W šteje razvoj impresivno število 30-40 ljudi! Toliko o potencialu avdio industrije- seveda se tukaj ne pogovarjamo o hišnih kinih, TV, DVD, Ipodih,…avdio za množično tržišče.

Torej vaš izdelek morate prodati za tako ceno, da pokrijete VSE stroške izdelave izdelka od stroškov vseh materialov, vode, elektrike, vašega dela pri razvoju in proizvodnji in seveda davkov, najemnin,…… vodenja podjetja ali obrti. Skratka s nekim profitom, tako kot vsak drugi posel.

Poglejmo si malce podrobnejše na katere stroške bomo naleteli, pa verjemite mi, vedno se kakšni pozabijo vračunati, a plačati jih boste morali ravno tako. Za tiste, ki poznajo izdelavo ali proizvodnjo izdelkov jim je to seveda jasno. O tem sem tudi že malce pisali nekoč, ampak to je za nove mlajše avdio nadebudneže. Toda, tako so skoraj vse avdio firme začele, seveda, kako so bile uspešne, je pa to druga zgodba.

Npr. registrirate se kot obrtnik- to je za začetek cenejše kot d.o.o( strošek obrti, plače, vodenje knjig). Nato morate imeti nekje manjši prostor za delavnico- doma ali pa to lahko najamete( strošek najema, elektrike, gretja, takse,…). Ta prostor je potrebno urediti za določen tip proizvodnje. Seveda ob tem, ko delamo, se učimo kaj potrebujemo oziroma sčasoma stvari spreminjamo( strošek). Predvidevam, da na začetku bomo vse delali sami, toda kmalu se potrebuje pomoč( strošek) v obliki pomoči pri delu in seveda obvezno pri izdelavi nekaterih sklopov. Saj vsega ne moremo delati sami, ker bi bilo potratno, imeti bi morali ogromno časa, znanja in izkušenj, ter seveda veliko strojev.

Tako, da je cenejše, če damo določene stvari v izdelavo(stroški). Seveda je tukaj potrebno kar nekaj priprav( stroški), da je izdelek možno izdelovati v nekih manjših serijah. Npr. izdelavo ohišij za ojačevalnike ali zvočnike. Strojne in ročne obdelave in izdelave delov, pod sklopov (stroški). Barvanje, eloksiranje,kromanje, brušenje, tiskanje napisov, prospektov, navodil…izdelave primerne embalaže, pač kar ne zmoremo in ne znamo sami in je potrebno za to, da izdelek pripravimo za tržišče( stroški).

Nabaviti moramo material za ohišja, dele, od elektronskih elementov do zvočnikov, nogic, avdio in električnih priključkov, upoštevati varnost izdelka( strošek). Nekatere dele moramo uvoziti, kjer seveda za ugodnejše cene zahtevajo količine. Zelo drago je npr. kupiti samo en tranzistor ali motor. Če se polotimo novih tehnologij od CD do DVD moramo seveda posebej urediti »avtorske pravice«( velik strošek) za uporabo le teh v lastnih izdelkih.

Vse to zahteva tudi kar precej organizacijskih sposobnosti, da se vsi deli izdelajo, nabavijo in pridejo pravočasno v delavnico.

Seveda kaj vse potrebujemo je odvisno od tega, kako zahteven izdelek imamo in kako kvalitetno ga želimo izdelati.

Torej ob sami izdelavi prvih izdelkov, se nam počasi kaže slika kaj vse potrebujemo in seveda se ob tem kažejo tudi problemi in seveda stroški. Investirali smo kar precej denarja, a seveda dokler kaj ne prodamo je težko iti dalje. Mogoče prodamo tu in tam kakšen izdelek znancem, da se vsaj nekaj denarja vrne nazaj v proizvodnjo.

Sedaj je potrebno narediti neko podrobno analizo vseh stroškov in postaviti neko končno ceno. Seveda dokaj enostavno je sešteti VSE osnovne stroške in nato dodati še vse ostale manj vidne stroške ( vodenje podjetja, plača, davki, vzdrževanje, nabave strojev in pripomočkov, kalo, napake ob izdelavi,garancijski servis, stroški organizacije,bencin, …). Toda tedaj ugotovimo, da je naša lastna cena izdelka krepko višja kot smo v začetku entuzijastično predvidevali, ko smo naredili zase en izdelek, upoštevajoč SAMO stroške nabave vgrajenega materiala.

Zato začnemo razmišljati, kje bi stroške oklestili tam kjer jih lahko, da pridemo do bolj realne manjše ocene. Seveda nismo nikjer še upoštevali strošek financiranja same zagonske in nato redne proizvodnje, ki bistvenega pomena za proizvodnjo izdelkov.

Sedaj , ko smo uspeli izdelati nekaj kosov jih moramo plasirati na tržišče. Vaši znanci so seveda navdušeni nad vašim izdelkom. Toda vaša lastna cena ni več tako nizka kot ste mislili. Primerjate cene s konkurenco in ste prepričani, da je vaš izdelek še vedno konkurenčen.

Primerjate cene npr. v Italiji, Avstriji ali Nemčiji kjer vidite koliko stanejo podobni izdelki. Za začetek odštejte od te cene vsaj trgovski davek( DDV, prometni,… 10- 25 % odvisno od različnih držav).
V ameriških revijah so objavljene cene vedno brez davkov.

Zato se odločite, da boste poskušali prodreti na ta tržišča preko interneta, zastopnikov, specializiranih trgovin. Za večino izdelkov potrebujete CE certifikat za področje EU. Za druge države poskrbijo- če je potrebno,uvozniki, ki bodo investirali v vaš izdelek. Sami morate prehodno razmisliti o varnosti izdelka, ter seveda kakšno napetost imajo v določenih državah npr. 110V ali 230V oz 50Hz ali 60Hz.

Prvi korak je , če mogoče nekoga poznate iz avdio industrije( pri nas bi bili to v večini avdio uvozniki). Pogovorite se z njimi malce o tem ,kako takšni posli tečejo. Kašni stroški tu nastajajo, ki na koncu dvigajo zelo dvignejo tovarniško ceno.

Npr. najprej je izvozna cena izdelka( popusti na količine), ki jo plača nam kupec( strošek-bančne provizije), nato krije stroške prevoza kupec, izvoznega carinjenja( izven EU), prevoz ter uvozno carinjenje in vsi stroški, da pride izdelek v državo kupca( carine, davki,skladiščenje, prevozi do trgovine). Predvidevamo, da ste izdelek tako naredili in zapakirali, da pride nepoškodovan in nepokvarjen do kupca. Seveda morate poskrbeti za izvozno carinjenje, poiskati prevoznika. Vračanje izdelka je drago in zelo slabo za izgradnjo bodoče blagovne znamke.

Nato ta kupec( uvoznik) skrbi za vaše izdelke na tem tržišču. Skrbi za promocijo v revijah, pri trgovcih, sodeluje na sejmih, ipd. Vse to je strošek. Jasno je da mora uvoznik tudi pokriti vse svoje ostale stroške in nekaj zaslužiti.

To kar precej dvigne ceno. Nato, mogoče izdelek kupi in razstavi v specializirani trgovini, kjer bodo mogoče prepričali potencialnega kupca da posluša in nato kupi vaš izdelek. Vse to je strošek in zopet dvigne ceno. Toda izdelek začnejo spoznavati potencialni kupci in začnejo spoznavati blagovno znamko.

Ob upoštevanju vse prevoznih stroškov, carin in seveda različnih davkov ter stroškov in zaslužkov trgovine se cena vrtoglavo dvigne. Lahko tudi preko 3x.

Torej ali ste s svojo ceno še vedno konkurenčni konkurenci?

Možna je še druga pot- direktna prodaja, kjer boste bolj konkurenčni, toda sama prodaja, servis, podpore avdio industrije razen par entuzijastov na netu tu veliko ne bo in veliko takih firm , ki so to poskušale danes ni več ali pa životarijo tako, da so še vedno »one man band« ob svoji službi.

Torej sedaj ko smo celo uspeli priti z izdelkom na tržišče se stvari šele začnejo. Prvo dobivamo nazaj povratne informacije o izdelku od realnih uporabnikov izdelkov in ne pohvale znancev. Drugo , poskušamo loviti , če imamo srečo seveda, roke dobave in se jih čim bolj držati. Upamo, da se izdelki ne bodo kvarili, ali celo še kaj hujšega. Upamo da bodo izdelki pohvaljeni po sejmih in revijah . Upamo, da jih bodo ljudje kupovali. Upamo, da se začne prodaja in upamo, da bomo prebrali ugoden test. To pokaže šele čas in ne naše želje, kako smo izdelali dober izdelek.

Ali pa seveda še vedno ostajamo rajši v krogu svojih znancev ,ki nas kujejo v zvezde, svet pa pustimo pri miru, saj so itak vsi pod našim znanjem in nivojem.

Ali pa gremo naprej. Obiski po sejmih, srečevanje z novinarji in uvozniki. Izmenjave izkušenj in mnenj. Ugotavljanja kaj in kako se obnaša tržišče. Graditi blagovno znamko, ki bo v svetu avdija mogoče obstala in nekaj pomenila. To pa seveda se kaže v luči pojavljanja na sejmih, revijah internetu, po avdio salonih po svetu.Razvijanju in izboljšavah novih izdelkov. Pohvale in zahvale zadovoljnih kupcev ter seveda mnogo vprašanj, na katera se odgovarja tako telefonsko kot po emailih.

Seveda pa je končni cilj od tega živeti, preživeti sebe in družino in seveda , če ima človek zaposlene je to neka širša odgovornost do sebe in okolice, ki pa izhaja iz avdia kot hobi in posel in nima nobene veze in primerjave z raznimi DIY nadebudneži v takšni ali drugačni obliki.

Toliko za v premislek tistim, ki vse vedo.
Zadnjič spremenil kuzma2, dne Ne Apr 23, 2006 9:17 am, skupaj popravljeno 1 krat.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Sr Apr 19, 2006 5:46 am

Pojasnilo tistim, ki so prebrali članek o butičnih proizvajalcih:

Sam sebe smatram za takšen tip proizvodnje in v tistem članku so zajete moje bridke in sladke izkušnje, ki mogoče lahko pomagajo drugim.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Kuzma gramofoni v sistemih

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Pe Apr 21, 2006 3:19 pm

Del?ek ?lanka ob obisku Living Voice v GB Edward Bakerja iz 6Moons ob poslušanju sistema s SME 10 in nato Stabi S gramofona:


"
...............

SME 10 with a modded SME V* and an Io-J, into the M77 with the Kondo step up. Anyway, sound comes out. Within five seconds, Ive died and gone to heaven. What gives? I think at that point we were onto Beethoven's Opus 74 The Harp Quartet. Quartetto Italiano on Phillips. We go into the music. I try to surface for sound but fail miserably so when we talk, we talk music instead. The only thing I remember is feeling that this is the first time I've heard reproduced massed strings sound in any sense musically convincing, meaningful and emotionally powerful. Another first. Fifteen minutes ago, I would have said the only way to even begin to do that is to mike up each instrument to their own amp and speaker.



Next, I'm whisked off to a Shostakovich concert. An amazing Execution of Stepan Razin, with a dark brooding baritone faintly reminiscent of Boyars and orthodox anti-strophes. I didn't know the story but I'm off to buy the record. Then we get some Jazz. Art Pepper I think. And some rock. Each time, the system does a complete transformation. The classical one was built only for classical. The jazz built to work very specifically and exclusively for Jazz. And so for rock. Plays hard. No quarter. Never heard anything like it. Palpable textures an order of magnitude greater than I've come across. It's like having the ultimate deep soul understanding of a musician's gift. Complete, utter, living Zen.


Kevin decides to move the arm and cartridge over to a Kuzma. Just one of the baby ones. Things open up even further. And then he kicks in the battery power supply. I've hit a trance state at this point. We get Fink's Fresh Produce. Burnt Freidman's Just Landed. Don Cherry and E Blackwell's El Corazon on ECM. It just gets better and better. And then Art Pepper's Smack Up on Contemporary Cop 031. Now I thought I knew Art, but it was like hearing him for the first time and my body went into this tingling thing like lightning was having its way in my veins."
.........................

Edward Baker

celotni ?lanek:

http://www.sixmoons.com/industryfeatures/livingvoice/definitive.html
Zadnjič spremenil kuzma2, dne Ne Maj 14, 2006 8:01 am, skupaj popravljeno 1 krat.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Ne Apr 23, 2006 9:21 am

Kaj je dobro vedeti potem, ko sem že postal butični avdio proizvajalec? 2.del

Torej uspelo je prodreti na nekatera tuja tržišča. Zastopniki, oziroma uvozniki, ki že dolgo poznajo svetovne proizvajalce in tržišče so sprejeli moje izdelke, jih razstavljajo po avdio sejmih. Nahajajo se celo v nekaterih specializiranih trgovinah. Pojavijo se celo testi v avdio revijah. Ko se prebere prvi test v tuji reviji, gotovo poka doma šampanjec( zame leta 1985 v reviji HIFI NEWS-UK prvi test katerekoli avdio aparature narejene izven tedanje razvite zahodne Evrope, Japonske ali ZDA! ).

Verjetno je kritika zelo dobra, saj drugače zastopnik, ki zelo pozna konkurenco in tržišče, ne bi niti dal slabega izdelka na test, če vanj ne bi verjel. Namreč, tudi zastopnik, če želi biti uspešen in priznan, si gradi svoj renome s tem, da zastopa kvalitetne izdelke, da ve kaj dela in prodaja, da zna ustvariti zvok. On je namreč tisti, ki mora prepričati zahtevne kupce, da je to dober izdelek- to pa so seveda lastniki specializiranih avdio trgovin, ki so običajno že zelo dolgo v poslu, kjer gre skozi njihove avdio salone vsa svetovna konkurenca.

Namreč, samo razne reklamne poteze, pisarjenje in hvaljenje po netu, ne bo nobenega avdio trgovca prepričalo, da bo izdelek kupil in ga preizkusil ter razstavil v trgovini. Torej, to je najbolj kritična publika na svetu, ki ve kaj zahtevni kupci hočejo in oni jim želijo to ponuditi. Tukaj se » blef« hitro konča. Izdelek ima samo eno šanso. Če ni dober, če se kvari, če ga trgovina ne more dobiti pravočasno, se pot takega izdelka in blagovne znamke hitro konča. In obratno tako s kvalitetnimi izdelki in profesionalnim pristopom se počasi gradi »imidž« blagovne znamke, ki se potem redno pojavlja po sejmih in omenja v revijah.

Na sejmih je zvok dejansko manj pomemben. Res, da se tam srečujejo tudi avdiofili, predvsem pa se novinarji, proizvajalci, zastopniki in avdio trgovci, ki se poznajo med seboj, se pogovarjajo, izmenjujejo mišljenja, omenjajo kateri izdelki in firme so dobre, s katerimi so imeli slabe izkušnje in to sčasoma ustvari mnenje o dobrih in slabih firmah in izdelkih.

Zato tudi ni potrebno zastopnikom in trgovcem ter novinarjem vsega na sejmu slišati, ampak si zapomnijo imena in nato kasneje nekatere aparature preizkusijo pod svojimi pogoji. Seveda nekatere aparature pa že same vzbudijo zanimanje tam.

Normalno je, da nekatere blagovne znamke uživajo ugled, ki so si ga zgradile skozi leta in leta izdelave dobrih izdelkov. Zato velikokrat novi izdelki takšnih proizvajalcev hitreje pridejo na stojala in v revije. Seveda , če si kakšna firma privošči , da njih najnovejši izdelek ni dober, bo v večini primerov tudi hitro izginil.

Nekateri proizvajalci nadgrajujejo obstoječe izdelke, drugi so bolj inovativni in originalni, kar pa avtomatično tudi ne pomeni da so boljši. Toda uspeh leži v tem, da se poskuša doseči oboje čim boljše in to na dolgi rok. Vsekakor se tudi ne obnese, da se izdelek ponudi pod ceno misleč, ko uspemo bomo dvignili ceno. To ne gre, cena se lahko dvigne nato samo z drugim izdelkom.

Možen je tudi drugačen pristop. Izdelek začnemo ponujati direktno po internetu, kjer lažje dosežemo konkurenčno ceno. Vendar potem poti ni več nazaj. Nihče od zastopnikov ali trgovin ne bo ponudil v svoji trgovini izdelek, ki se lahko dobi ( ali je dobil) ugodneje na netu. Seveda je to bolj ugodno za kupca, toda ali je na koncu to res. Ali je sploh izdelek res tako dober in zakaj bi sploh odstopal od konkurence? In mi sami mislimo, da smo boljši od drugih?Ali nas bo sploh nekdo kontaktiral iz Singapurja ali Hong Konga in pokazal zanimanje, da bi tam prodajal naš izdelek? Zelo malo šans.

Kupci drugih mnenj nimajo razen mnenj po internetu, ki so od proizvajalca in par mnenj anonimnih lastnikov ( kdo ve od kod in kakšnim znanjem) in mogoče nakup na koncu niti ni tako ugoden. Internet- ja, kako pa vemo kdo in zakaj nam odgovarja. Ali naj kupci pridejo do slušnih izkušenj z izdelki preko MP3 interneta? Tudi težje je dobiti mnenje v bližnji avdio trgovini.

Če kupite izdelek v trgovini, greste nazaj in prodajalcu lahko poveste , da niste zadovoljni. Kaj pa lahko naredite po netu- začnete hvaliti slab izdelek, da se ga boste lažje znebili? Ravno tako se ob problemih( saj vsi niso DIY) ne more lastnik enostavno obrniti na bližnjo avdio trgovino.

Zato je takšna prodaja lahko ozko omejena in zelo težko vodi k širjenju prodaje in proizvodnje in dvigu kvalitete blagovne znamke. Sami kot proizvajalec moramo potem stopiti v stik z revijami ali nastopati na sejmih, kar je seveda precej dražje , kot če to stori zastopnik- to pa žal tudi stane in dviguje ceno.

Ampak, če smo pravi proizvajalci in konstruktorji bomo tudi uspevali delati prave izdelke za pravo ceno za pravo tržišče.

Če smo pa blef p……………………………………………..!

PS: toliko v pomoč in razumevanje nekaterim!!!
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Re: Avdio zanimivosti

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Sr Feb 11, 2009 7:48 am

Avalon

V današnji številki priloge Dela- Delo in dom, lahko vidite Avalon Indra zvo?nike- ?e ste zelo pozorni.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Re: "Lasten štrom"

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Če Feb 12, 2009 4:57 pm

Torej, ravno smo inštalirali poskusno( s pomo?jo firme, ki se s tem bavi profesionalno), v naš avdio sistem lasten izvor elektrike za napajanje celotnega sistema. To se sestoji iz trofaznega 7.5KW elekromotorja, ki poganja preko jermena enofazni elektri?ni generator, ki daje cca 5KW mo?i. To daje ?isto " elektriko" celotnemu sistemu.
Ve? o tem kmalu, a rezultati so zelo vzpodbudni in zanimivi.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Re: Avdio zanimivosti

OdgovorNapisal/-a administrator2 » Pe Nov 20, 2009 8:44 am

Demo salon na avdio sejmu v Lisboni- Portugalska letos konec oktobra:
Slika
FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 857
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm

Re: Avdio zanimivosti

OdgovorNapisal/-a administrator2 » Po Feb 07, 2011 11:10 am

FK2
administrator2
Site Admin
 
Prispevkov: 857
Pridružen: Če Nov 12, 2009 5:27 pm


Vrni se na Kuzma d.o.o. novosti 2005-2013

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov