RAZNO

Gostilne in restavracije. Vsi imamo različne izkušnje- zakaj jih ne bi zaupali drugim- dobre in slabe.
Vnesite svoje nove izkušnje ali le dodajte lastno izkušnjo.

RAZNO

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Sr Maj 02, 2007 10:05 pm

Različne ostale komentarje nepovezane z oceno lokalov prosim sem.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Sr Maj 02, 2007 10:14 pm

Ocene vin v lokalih:
Rad imam dobro vino, toda ocena buteljčnih vin, ki jih ima določen lokal( izbral seveda lastnik ali sommelier) zame nima pomena, ker jih lahko kupim v dobrih vinotekah. To je tudi stvar, ki ni bila narejena tam in je stvar trenda, kaj je trenutno dobro.
Kar pa seveda ne velja za jedi-te so odraz kuhinje, ki ni zamenljiva!
Toda , če npr. lastnik izbere t.i. hišno vino-oz. odprto vino, je odraz njegovega okusa in je odraz pristopa do vina in hrane- zato hura za hišna odprta vina- pa še cenejša so.
Žal, vedno to ne gre skupaj z vrhunsko hrano in je potrebno poseči po dobrih vinih, ki so v večini, le v buteljkah.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Kako se znajti?

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Sr Maj 02, 2007 10:20 pm

Tukaj( na teh straneh) se bodo znašle različne ocene lokalov različnih ljudi in okusov, kakor tudi različnih časov obiska. Zato, ima mogoče smisel prebrati vse ocene, oz. ocene istih avtorjev različnih lokalov.
Podobno, kot pri ugotavljanju, kaj je res dobro in pomembno za vaš avdio sistem v HIFI revijah. Ne prebirati samo 5 zvezdic in podobno- potrebno je logično sklepanje, kaj in kako!
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Potovanje lososovih filejev?

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » So Jun 09, 2007 10:04 am

Zanimivost iz revije Saga-UK:

1. Svež losos je ujet ob obalah Norveške, takoj zamrznjen ter odpravljen v pristanišče Alesund.
2.Naloži se jih v zmrzovalne kontejnerje in pošlje v pristanišče Rotterdam na Nizozemskem.
3.Kontejnerji se naložijo na velike kontejnerske ladije, ki gre skozi Suez na Daljni vzhod.
4. Čez mesec dni ladja prispe v Qingdao, veliko kitajsko pristanišče na severovzhodni obali Kitajske.
5.Losos se s kamioni prepelje v velik predelovalni center, odmrzne in postavi na proizvodno linijo, kjer delavci odrežejo kožo,odstranijo kosti in razrežejo na takšne porcije kot jih zahteva angleško tržišče.
6.Losos se zopet zamrzne in naloži na drugo ladjo.
7. Po enem mesecu ladja prispe v Felixstow- jug Anglije. S kamioni se razvozi v glavne dobavne centre po državi. Od tam pa jih razvozijo po trgovinah.
8. Tako, da je losos star najmanj dva meseca v vašem vozičku.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Meni tipi?ne Tajske Take Away restavracije v GB

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Pe Okt 26, 2007 10:14 am

Meni tipične tajske restavracije v Angliji, kjer naročiš in odneseš domov- cene so od 5-10 GBP po jedi( 8-15 EUR): na hitro prevedeno

Predjedi:
1. Sateh- trakovi pustega piščančjevega mesa , marinirano, nataknjenega na bambusove palčke, pečeno na žaru z pikantno oimako iz arašidov in okrašeno z kumaricami.
2. Piščanec z limonino travo-piščanec mariniran z limonino travo,medom,listi koriandra, mlado čebulo,sojino omako,srevirano z sladko in čilijevo omako
3. Peek Gai Yad Sai- mekha perutnička piščanca napolnjena z mletim mesom piščanca in vodnimi kostanji, terc nato ocvrto, servirano z sladko čilijevo omako.
4. Tawt Man Pla- začinjene ribje potičke narejene iz mletega ribjega mesa, zmešano z karijevo pasto, zdrobljenim zelenim fižolom,ocvrto in servirano s sladko prilogo.
5. Gung Hom Pa-škampi polnjeni z mletim pišancem,mlado čebulo in korandrom, zavito v tanko riževe palačinke in ocvrto,servirano z kislo paradižnikovo omako.
6. Gung Chup Pang Tawt- škampi, zlatorumeno ovvrti v tempura testu z sladko in kislo omako
7. Hoy Jaw-mleto meso narejeno iz škampov, rakov in svinjine z mlado čebulo in korandrovimi listi, kuhano na pari zaviti v fižolov pire, ter nato ocvrto in servirano s sladko kislo omako.
8. Mu Sarong-mleta svinjina zmešana z korandrom,arašidi,tajskimi rdkvicami,palminim sladkorjem,sojino omako, zavito v riževe palačinke in ocvrto, ter servirano s sladko kislo omako.
9. Khanom Cheep-na pari kuhani knedeljni z škampi,rakovim mesom ter svinjino v česnovi sojini omaki
10. Khanom Pung Na Gung- Mleti škampi z različnimi začimbami in zelišči namazano na majjhne toastke ter ocvrto in servirano z sladko kislo kumarično prilogo.
11. Popia Tawt- mleto korenje,zelje, kalčki, gobicami,in prozornimi testeninami zavito v tanko riževo palačinko in ocvrto, da je hrustljavo servirano s sladko kislo omako.
12. Popia Ped-mehko meso račjega mesa zmešano z mlado čebulo in kumaricami, zavito v riževe palačinke in servirano z omako iz rumenega fižola.
13. Gai Bai Toey-mehko piščančje meso marinirano v nasekanih lističih neke vrste smreke, zavito v iste liste ter ocvrto in zunanji listi se ne jedo, servirano s sojino omako.
14. Pla Muek Chup Pang Tawt-ocvrta sipa s sladko kislo omako
15. Pla Muek Yang- sipa na žaru
16. Mokorn Kaap Gaew-svež jajčevec ocvrt in napolnjen z zmletimi škampi.
17. Različna mešanica predjedi


Solata:
1.Som Tam Ayudhya-tanko narezana zelena papaja mešana z paradižnikom, zelenim fižolom,čilijem, zdrobljenimi pečenimi arašidi in lepljivo limonino omako.
2.Yam Mamuang- tanko narezan zeleni mango, zmešan z hitro popečenim svinjskim mesom, čilijem,česnom,čebulo, zdrobljenimi pečenimi arašidi,limoneta sokom in sladkorjem palme.
3.Yam Makeua- tajski jajčeveč na žaru napolnjen z mletimi škampi ali svinjino, rdečo čebulo, čilijem,korandrom in limoninim sokom.
4.Laab Ped- mleto meso račke, kuhane z rdečo čebulo,pečenim riževim prahom,čilijem,ribjo omako,limono,mlado čebulo in svežim koriandrom v začinjeni omaki.
5.Yam Ruam Mit Talay-izbor škampov,sip ter školjk prelito z začinjeno omako, prekrito z mlado čebulo, limonino travo,rdečo čebulo,«kaffir » limone in koriandra
6. YAm Neua-tanki trakovi mehke govedine, srednje pečene na žaru mešano z rdečo čebulo, kumaricami,korindrom,in prelito z začinjeno omako.
YAm Wun Sen-testenine z mletim svinjskim mesom ali morska varianta , čiliji,rdeča čebula, limona in koriander.

Juhe:
1.Tom YAm Gung- škampi, posebne gobice v riževi juhi, začinjeno z čilijem,limonino travo,galangal ( gostilo),limonin sok,kaffir limonini listi.
2.Tom Yam Gai- košči piščanca in gobice v začinjeni čisti juhi z galangal,kaffir limonini listi in čilijem.
3.Tom Kha Gai- kremasta limonina juha z koščki piščanca , gobicami,kokosovo mleko ter limonino travo, galangal,kaffir listi ter čiliji.
4.Bo taek- škampi, sipe,rakove klešče,školjke v začinjeni čisti juhi z limonino travo,galangal,kaffir listi, baziliko, mlado čebulo in čilijem.



Kariji:
1.Gaeng Keo Wan Gai( Gunga/ Neua- začinjen zelen kari z kokosovim mlekom, jajčevci, kaffir limeto in bazilko z piščancem ali govedino ali škampi.
2.Gaeng Peht Kai- začinjen rdeč kari z piščancem, kokosovim mlekom,bambusovimi vršički in svežo baziliko.
3.Gaeng Ba- Zelo začinjen kari z velikih škampov ali piščanca ali govedino z rdečo karijevo pasto, zelenim fižolom,jajčevci,bambusovimi vršički, čilijem,galangal, list bazilike.
4.Gaeng Ped Yang-bogato začinjena karijeva račka z rdečim karijem,paradižniki, ananasom,čiliji,sveži listi bazilike in kokosovega mleka.
5.Gaeng Mussaman- nepekoč kariji iz govedine ali piščanca z cimetom,klinčki, muškatnimi oreščki, kardamon semeni ter limonina trava, galangal, krompirjem, čebulo in kokosovim mlekom.
Gaeng Garee Gai- nepekoč piščančji kari z rumeno karijevo pasto, kokosovim mlekom,čebulo in krompirje.
6.Gaeng Kwa Gung Sapparot- bogat rdeč kari z velikimi škampi, rdečo kari pasto,kokosovim mlekom,košči ananasa, začinjeno z kaffir limonetinimi listi.
7.Panaeng Neua/Gai- suh rdeč kari z piščancem ali govedino, kuhano z panaeng kari pasto in kokosovim mlekom z poudarkom na okusu kaffir limetinih listov.

Piščančje jedi:
1. Gai Yang-mlad piščanec mariniran v mešanici tajskih začimb in zelišč, pečen na žaru in serviran z sladko pekočo čili omako.
2. Gai Paht Khing- kisla kombinacija hitro popečenih koščkov piščanca z rezinami ingverja, gobic in čebule.
3. Gai Paht Bai Kaprow- koščki piščsanca z čilijem in svežimi listi bazilike
4. Gai Paht Mamuang Himmapan-narezan piščanec z velikimi oreščki, čebulo in pečenimi rdečimi čiliji.
5. Ped Markam-račja prsa z tamarin omako in kitajskimi listi.
6. Ped Paht Bai Kaprow- račja prsa z čiliji in svežimi listi bazilike

Morske jedi:
1. Pla Choo Chee- nepekoč bogat rdeč kari z belo ribo, čilijem in sladkimi listi bazilike.
2. Pla Rad Prik- hrustljavo ovrta bela riba z omako bazirano na tamarinu, čilijem,česnom,mlado čebulo in sladkimi listi bazilike.
3. Pla Nueng Manao-dušen brancin z aromatično omako iz svežega čilija, česna,korandra, limetinega soka ter sojine omake.
4. Ovcrta bela riba z paradižnikom, kumarico, ananasom,čebulo,zeleno papriko in sladko kislo omako.
5. Pla Pow- cel brancin na žaru napolnjen z zelišči kot sladka bazilika, limonina trava, zavit v bananin list, ponovno na žar in postrežen s čili omako.
6. Pla Jean- ovrta bela riba z ingverjem, gobicami ter mlado čebulo.
7. Hoy Op-školjke z limonino travo, sladko baziliko z omako iz čilija, limetinega soka ter sojine omake.
8. GungGratiem Prik Thai-Hitro pečeni veliki škampi z česnom, papriko in koriandrom
9. Gung Paht Prik-hitro pečeni veliki škampi z čilijem,,čebulo in mlado čebulo.
10. Gung Paht Tua Lantaw- hitro pečeni veliki škampi z hrustljavim mangom in gobicami.
11. Kung Path Bai Kaprow- hitro pečeni veliki škampi z čilijem in svežimi listi posebne bazilike
12. Prio Wan Gung- hitro pečeni veliki škampi z paradižnikom,kumaricami,ananasom, čebulo, zeleno papriko ter sladko kislo omako.
13. Gung Ob Maw Din-na pari kuhani veliki škampi v lončeni posodi z gobicami, steklenimi testeninami v kisli omaki z ingverjem, čebulo, zeleno in česnom.
14. Gung Sawoy-ocvrti veliki škampi z rdečim karijem, pečenim kokosom, zelenim fižolom,in kaffir limonetinimi listi.
15. Panaeng Gung-suh rdeč kari z velikimi škampi z panaeng kari pasto, kokosovim mlekom in svežimi listi sladke bazilike.
16. Paht Reua Bo-mešanica velikih škampov,sipic,rakovih klešč,različnih školjk, na hitro mpopečeno v pikantni omaki z kaffir limoneto,mlado čebulo, sladkimi listi bazilike ter čilijem.
17. Pla Muek Paht Gratiem Prik Thai-mehki koščki sipic hitro popečenim z limonino travo, čebulo, mlado čebulo, svežimi sladkimi lističi bazilike ter čilijem.



Govedina:
1. Neua Paht Prik-hitro popečena govedina z čilijem,česnom in mlado čebulo.
2. Seua Rawng Hai-Na žaru pečen goveji zrezek, razrezan in serviran z tajsko čilijevo omako, koriandrovimi listi in limonetinim sokom servirano cvrčeče na vročem krožniku.
3. Neua Paht Namman Hoi- hitro popečena govedina z gobicami,zeleno papriko,mlado čebulo v ostrigini omaki.
4. Neua Paht Yawd Pak Namman Hoi- hitro popečena govedina z hrustljavim brokolijem v ostrigini omaki.
5. Neua gratiam- govedina z česnom
6. Neua gra-Tah- tenke rezine govejega zrezka marinirane v tajskem viskiju, sojini omaki,ingver in ostrigini omaki in nato pečeno na žaru.

Svinjina:
1.Sikrong Mu Ping-svinjska rebrca marinirana v naši specialni omski za žar , nato pečeno na žaru.
2.Moo Prio Wan- hitro popečena svinjina z sladko kislo omako z koščki ananasa, kumaric in zelene paprike.
3.Moo Paht Bai Kaprow- hitro popečena svinjina z svežim čilijem in lističi bazilike.
4.Moo Paht Khing-trakovi hitro popečena svinjine s svežim ingvarjem, mlado čebulo in gobicami.
5.Moo Paht Prik Khing- hitro popečena svinjina z karijevo pasto, kokosovim mlekom, zelenim fižolom z kaffir limonetinimi listi.

Riževe jedi:
1.Khao Suay- na pari kuhan jasminov riž
2.Khao Paht Ayudhya-ovcrt riž z škampi, piščancem, sipami, mlado čebulo, grahom in jajcem.
3.Khao Paht Khai-ocvrt riž z jajcem, grahom, čebulo in začimbami.
4.Khao Paht Gai/Moo/Gung-ocvrt riž z piščancem, ali svinjino ali s škampi ter čebula,grah, paradižnik in jajca.
5. Khao Ob Mapraw-ocvrt riž z kokosovo smetano in začimbami.
6.Khao Paht Namman- ocvrt riž z mlado čebulo in začimbami.

Testenine- nudlni:
1.Kuay Tio Paht Thai-ravne riževe testenine, hitro popečene z dodatkom svinjine, piščanca ali škampov po želji ter vršički, mlado čebulo, jajci ter zdrobljeni pečeni arašidi.
2.Ba Mee Phat-jajčne testenine hitro popečene z vršički, česnom ter mlado čebulo.
3.Kuay Tio Paht See Iew- jajčne testenine z jajci, brokolijem ter črno sojino omako z svinjino,piščancem ali škampi.

Zelenjava in vegetarijanske jedi:
1.Popia Tawt- mleto korenje, zelje,gobice, vršički, prozorne testenine, zavito v tanke riževe palačinke, hurstljavo ocvrto servirano s sladko kislo omako.
2.Pak Chup Pang Tawt-mešana sezonska zelenjava v tampura testu, ocvrto in postreženo z sladko kislo omako.
3.Som Tum Ayudhya-naribana zelena papaja, mešana z paradižniki, zelenim fižolom, čilijem in zdrobljenimi popečenimi arašidi z limonetinim prelivom.
4.Tom Yam Hed- V juhu so gobice, limonina trava, galangal, limonetin sok, čili in kaffir listi.
5.Tom Kha Pak-pohunana zelenjava v kokosovem mleku, z limonino travo, galangal, kaffir listi in pečen rdeč čili.
6.Paht Makeua-Na hitro popečen svež jajčevec z črno fižolovo omako, sveži listki bazilike in čilijem.
7.Paht Pak-mešana sezonska zelenjava na hitro popečena s sojino omako.
8.Paht Pak Namman Hoi- mešana sezonska zelenjava na hitro popečena s ostrigino omako.
9.Prio wan pak- mešana sezonska zelenjava na hitro popečena s sladko kislo omako.
10.Paht Pak boong-Na hitro popečena vodna špinača z čilijem, česnom, ter črno fižolovo omako.
11.Gaeng Keo Wan Pak- pekoča, mešana sezonska zelenjava z zelenim karijem ter kokosovim mlekom.
12.Gaeng Peht Pak-mešana sezonska zelenjava z rdečim karijem ter kokosovim mlekom.
13.Gaeng Garee Pak- mešana sezonska zelenjava z nepekočim rumenim karijem prahom.
14.Kuaytio Paht Thai-ploščate riževe testenine, na hitro popečene z vršički, mlado čebulo, jajci in zdrobljenimi popečenimi arašidi.


Torej, kaj bi? Izgleda zelo preprosto. Zmečeš skupaj, pa ješ.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

cene

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Ne Nov 04, 2007 10:33 am

Tisti, ki potujete( mo) malce po svetu: Ali tudi ugotavljate, da cene pri nas bezljajo gor v lokalih, in tudi že presegajo cene v Italiji ali Avstriji.

Npr. v restavraciji z dvema Michelin zvezdicama( Werfen- A, ki je eden cenejših lokalov te zvrsti) stane največji pokušni meni brez vin 80 EUR. Npr. v Ljubljani pa nek lokal- brez imena ponuja meni za 90-100 EUR brez vin.

Ali pa dalje, danes v Nedelu je ocena lokala v Zagorju. Biftek s tartufi 18 EUR, prejšni teden pa sem plačal na Obali v Vili Andor 16 EUR za vrhunski biftek s tartufi.

Ali se dogaja, da se višje cene ob Obali prilagajajo italijanskim- se umirjajo, LJ in notranjost pa jih še kar višata?

Npr. merica pečenega kostanja ima enako ceno v Kranju in npr. v Grazu: 2 EUR.

Dalje, v eni osrednjih tipičnih gostiln v centru sredi Graza so cene večine jedi od 7-9 EUR s prilogo.
Ali je vzrok temu večja konkurenca oz. ponudba?
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

OdgovorNapisal/-a Gost » Ne Nov 04, 2007 11:34 am

Zanimivo. Zagotovo gre za pravilo povpraševanja in ponudbe. Iz ekonomskega stališča pa ne vidim razlogov, da ne bi bile cene v nekaterih lokalih tudi višje kot pri naših sosedih, saj so gosti, ki konzumirajo hrano v tem cenovnem razredu načeloma razmeroma dobro situirani. Ponudniki gostinskih storitev pa pri postavljanju cen želijo doseči razmerje, ki bo doseglo najvišjo možno dodano vrednost pri čim višjem prometu. Sem se pa pogovarjal z lastnikom, ki upravlja gostinski lokal srednjega kakovostnega razreda in ta tudi ugotavlja, da bo moral narediti »nobel gostilno« ali pa »pajzl«.
Prav tako je najbrž razlog za relativno visoke cene pri nas v porasti kulture prehranjevanja med Slovenci, med tem ko je v Italiji zaradi ekonomske recesije bojda čedalje manj gostov v restavracijah.
Pa dober tek. Lp Primož.
Gost
 

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Ne Nov 04, 2007 12:58 pm

Moje "kritiziranje" cen je ravno povezano s tem, da te visoke cene ne odražajo te kvalitete in očitno "novoocvrti" imetniki denarja nimajo občutka, kaj je res dobro.

Zato očitno velja edino merilo- dražje je, že mora biti boljše. In če je dražje kot v tujini, mora biti še boljše!

Toda, nekje na severu bi dejali: "malomorgen".

Včeraj v Grazu v običajni Weinstube, je bil zame okus zelenjave bistveno boljši, kot pri nas v veliko dobrih restavracijah, pa čeprav so verjetno vse zelenjave iz Interspara- ali pa mogoče ne?
Mogoče pa večja konkurenca in ne manj obiskovalcev, le delata svoje.

Saj ravno v tem pa je glavni problem- "nobel" gostilno bi imel danes že kar vsak?

In mi, ki bi radi vrhunsko jedli, naj bi to požegnali z obiskom za vsako ceno-"ja, malomorgen".
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

ocene lokalov

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Ne Dec 02, 2007 10:30 am

Tukaj je kar nekaj ocen različnih lokalov pri nas in v svetu:
[url]http://www.rad-dobrojem.si/[/url]

ter
[url]http://www.drustvo-gurman.si/index.php?S=1&Folder=3[/url]

ter
[url]http://www.kulinarika.net/baze/ocenjevanje_iskanje.asp[/url]

Opomba:
Seveda pri branju ocen le pazite , ali je to ocena stalnih piscev, ali pa le priložnostna ocena obiskovalcev. Zato je potrebno to jemati zgolj kot informacijo.

Npr. na kulinarki je ocena restavracije v Ljubljani, kjer strežejo meso in veliko zelenjave, a ne svinjetine,in kjer sem v zadnjih petih letih vsaj 5 krat odlično jedel. No, ocena nekega bralca je bila, da je tam zanič, seveda brez podrobnosti!!!
Zveni znano, a ne?!
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » Ne Dec 23, 2007 9:31 am

nadaljevanje iz rubrike" Gorenjska".
Pač, če bi bila vsa hrana perfektna se o njej sploh ne bi bilo treba pogovarjati ampak bi lahko ob dobri slami samo zadovoljno mukali.

Saj poznate tisto zgodbo o možu in ženi, ki je možu vedno skuhala dobro večerjo, ta jo je vedno pojedel in nikoli nič rekel. Enkrat pa mu je žena dala seno in se je mož razburil, češ kaj je sedaj to?
Ta pa mu je rekla , da itak nikoli nič ne opazi, pa je mislila, da tudi sedaj ne bo.
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Dr. Ernesto Illy

OdgovorNapisal/-a VCC » Sr Feb 06, 2008 3:02 pm

Živijo!

Vsi poznamo Illy kavo, malo pa nas ve, kako pomemben človek je bil dr. Ernesto Illy, ki je umrl preteklo nedeljo. Bil je kemik, izreden poznavalec kave in predvsem znanstvenik, ki je v svojih 60 letih dela pravzaprav ustvaril "kavno znanost", pravo znanstveno raziskovanje kave in espressa, ter ustanovil raziskovalni institut pod okriljem firme, ki je vodilni laboratorij na svetu, za raziskave povezane s kavo.

Pravijo, da je običajno spil na dan okoli 30 skodelic espressa, vendar vedno brez kapljice mleka in s samo malo sladkorja.
LP; VCC
VCC
 
Prispevkov: 328
Pridružen: Ne Mar 13, 2005 5:28 pm

RTC-itd

OdgovorNapisal/-a ak » To Mar 25, 2008 12:11 pm

Pridružiti se moram akacjanovemu protestu glede RTCjev. Ni vsak RTC za v nič dajat, tako kot vsaka buteljka zvenečega imena ni za pit...zadeva je stvar okusov. Meni je všeč, če je človek konsistenten sam s sabo in mu je torej dober cviček (ponavljam - dober cviček) všeč, pa ne glede na to s kom se pogovarja...ali pa mu pač ni všeč in ga ne rabi piti. Jaz tujcem (poslovnim partnerjem) vedno dam cviček za poskusit kot Dolenjsko posebnost, jih pa ne silim k pitju. Če mu ni všeč, mu pač ni, vendar takega vina ne more dobiti praktično nikjer drugje. Do sedaj so bili načeloma vsi tujci zainteresirani za poskušino domačih, odprtih vin, tudi, če jih potem nismo pili naprej.

Nekaj časa nazaj je bila zelo popularna še ena kratica: ABC - Anything But Caberne...obupno. Če ti je kaberne všeč in ga imaš rad, si imel težavo, ker vino ni bilo modno in ga v gostilnah skoraj niso imeli - Prijazni natakar ti je rekel: "Kdo pa dons to pije?, Lepo vas prosm.."
:evil:

Ni mi všeč moderen pristop k vinu: "letos so pa modna bela vina", pa ajde vsi vinogradniki mečte ven rdeče trte in sadite bele...ko bodo začele dajati normalno trgatev, se bo moda ravno spet obrnila, pa boste spet metali belo ven in sadili rdeče. Tole se je (dokumentirano) zaciklalo že večkrat.

Meni so všeč rdeča, temna, suha, včasih že malo kosmata vina. Pa tudi k ribam ali k perutnini. A, ja...pa da ne bo pomote - kot vsak normalen novomeščan pridelujem domačo varianto cvička, ki mi je tudi seveda všeč (ponavadi nam ga tam nekje avgusta zmanjka v sodu). V gostilnah pa večkrat naročimo odprt refošk. 8)

Pa še nekaj, če niste vedeli: V svetu obstajata dve vrsti vina: DOBRO vino in SLABO vino. Na dolenjskem obstajajo tri vrste vina: DOBRO, SLABO in MOJE vino. Upoštevajte prosim to na obisku pri dolenjcih....
lp
ak
Uporabniški avatar
ak
 
Prispevkov: 161
Pridružen: Po Mar 21, 2005 7:29 am
Kraj: Novo mesto

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » To Mar 25, 2008 12:32 pm

Se v bistvu popolnoma strinjam.
Toda moje izkušnje z tujci( in moje osebno mnenje) je pač takšno in me osebno kar zmrazi, ko mi nekdo ponudi RaliTaliC , rekoč ta je letos odličen in ni toliko kislo kot prejšnjič. Seveda ga poskusim in seveda odlično paše k določenim jedem, ter v določenem okolju, toda nekateri pijemo vino in zraven ne jemo stalno in tedaj se takšen RTC ustavi. Poleg tega imajo eni več, drugi manj kisline in ni samo stvar ukusa ampak kaj telesu "paše". Pač takšna vina z veliko kisline večina sveta ne sprejema, navkljub zelo dobremu sadnemu okusu. Ve se pa kako so včasih Grki in Rimljani pili vino- bilo je tako neokusno, da se je moralo obvezno mešati z vodo- toda glavni efekt pa je vseeno imelo-pač brez alkohola ne gre.

Da se vrnem na audio- eno so nevtralne komponente, druge so pač po okusu posameznega poslušalca, potem so pa še DIY. Vse pa špila!
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

kotoleto

OdgovorNapisal/-a kuzma2 » To Apr 22, 2008 8:04 am

VCC- verjetno je to bil T bone stejk, oz. Fiorentina stejk- glej opis mojega obiska Firenz letos( 10.3.08 -Osterria...).
FK
kuzma2
 
Prispevkov: 1707
Pridružen: Pe Mar 11, 2005 3:22 pm

Re: kotoleto

OdgovorNapisal/-a VCC » To Apr 22, 2008 8:11 am

[quote="administrator"]VCC- verjetno je to bil T bone stejk, oz. Fiorentina stejk- glej opis mojega obiska Firenz letos( 10.3.08 -Osterria...).


Mislim, da je res bil fiorentino. Skratka odlično...... Mnjam!
LP; VCC
VCC
 
Prispevkov: 328
Pridružen: Ne Mar 13, 2005 5:28 pm

Naslednja

Vrni se na GOSTILNE & RESTAVRACIJE 2005-2013

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov