Napisal/-a administrator2 » To Nov 12, 2013 8:52 am
Avdio krompir
Prebiranje avdio forumov, kjer pisci pišejo o zvoku v posameznih sobah po avdio sejmih je zelo zanimivo in seveda daje tudi mnogo misliti. Kako so ocene zvoka istih sob lahko tako različne? Eni hvalijo, drugi grajajo isti zvok. Kaj je vzrok temu? Kako je možno, da so mnenja tako različna, če izhajamo iz tega, da poskušamo doseči naravno reprodukcijo zvoka akustičnih inštrumentov, kot jih lahko slišimo v dvorani? Ali imamo različna merila oz. standarde? Ali zato, ker imamo različne nivoje avdio sistemov, slušnih izkušenj, lastnih interpretacij kako naj bi se reprodukcija iz zvočnikov primerjala z živim zvokom?
Že v ozkem krogu skupine avdiofilov se velikokrat ne moremo zediniti kaj je najboljše in so si lahko mnenja zelo različna, pa čeprav te sisteme celo zelo dobro poznamo? Kako potem lahko res stojimo za oceno zvoka na sejmu in nekaj zagotovo trdimo, ker smo to takrat tam na hitro slišali? Se pa hitro lahko vsi strinjamo, da je bil npr. zvok v dvorani dober. Očitno tu ni potrebnega samopotrjevanja, ker avtomatično vemo, da je to pravilno. Se pa zalomi pri interpretaciji tega zvoka pri reprodukciji oz. kaj je najbolj pomembno, da se nam zvok iz avdio sistemov približuje le temu.
Mogoče je vzrok v tem, da smo vsi imeli različne zvočne izkušnje in živeli z različnimi avdiofilskimi sistemi, ki so običajno na začetku avdiofilskih izkušenj nižjega ranga in se sčasoma naučili razlikovati kaj je dobro in kaj ni. Ker pa je reproduciran zvok zmes kompromisov ponazarjanja živega zvoka, so verjetno nekateri kompromisi enemu poslušalcu bolj pomembni kot nekomu drugemu. To potem avtomatično vodi do različnih ocen zvoka.
Npr. da zelo poenostavim dva primera. Nekomu (A) je pomembno, da se čim bolj verno sliši akustična kitara ali ženski vokal, za kar mora sistem zelo pravilno odigrati srednje področje in bo majhen zvočnik lahko to lahko zelo lepo odigral, čeprav bo imel manj basov ali manjšo dinamiko ( kompromis z basi a zato boljše srednje tonsko območje ). Nekdo drugi ( B) pa najrajši posluša rock glasbo, ki bi zvenela brez basov zelo prazno, tanko in bo za to potrebno imeti večji zvočnik, kjer bo sicer vokal malce zamolkel( kompromis z srednjim področjem a zato ima boljši basovec) toda basi bodo dajali močan ritem glasbi.
Ta dva poslušalca bosta zagotovo izbrala različna sistema za poslušanje svoje glasbe. Tudi na sejmu ju bo verjetno navdušil različni sistem.
Seveda, če se ta dva poslušalca spoznata na dober zvok, bosta svoja opažanja napisala na forum, povedala svoje mnenje prijateljem:
A: »Tako dobro že dolgo nisem slišal Diane Krall v sobi 777. Kot da bi bila v sobi. Toda v sobi 666 so samo nažigali in je vse donelo, sem pobegnil po 30 sekundah iz sobe ven."
B: »V sobi 777 so predvajali neko avdiofilsko ploščo, vokal je bil čez celo sobo, glasbe pa nobene, dolgčas. Ampak v sobi 666, tam se je pa »rokalo« in sem poslušal celo uro: bas, bobni, el. kitara- ja kot bi bil Hendrix tam."
No in kakšno mnenje naj ima potem o zvoku po sobah bralec ali bralka takšnega foruma.
Ja, saj vem, porečete, vso glasbo naj igra dobro, toda npr. večja popačenja v srednjem področju bodo naredila zvok električne kitare lahko še bolj poln in boljši, a istočasno se bodo violine v orkestru drle in zvenele kovinsko in nesprejemljivo.
Zato je logično je da bo na oceno kvalitete zvoka vplivalo tudi kakšno glasbo imate rajši.
Če to prenesem na izkušnje s hrano ( ki je bolj pomembna kot glasba za preživetje), ki jo imamo v zrelih letih še vedno najrajši. Okuse, ki smo jih začeli spoznavati v rani mladosti in so se nam za vedno vtisnili v spomin (o tem sem govoril z mojimi znanci in se vsi kar strinjajo, da imajo podobne izkušnje).
Neka jed je za osebo A , npr. krompirjeva solata ( žmohtna.kis, olje, voda, poper… z veliko čebule in se jo je z žlico) nekaj najboljšega, ker je ostal ta okus vtisnjen v spomin še iz rane ali malo manj rane mladosti.
Toda osebo B taka solata pusti ravnodušno, ker zanj je ta prava krompirjeva solata zmešana le z majonezo, ker tako je delala mama v mladosti in je za osebo B še vedno merilo prave krompirjeve solate.
Tu tudi opisovanje okusov in prepričevanje enega ali drugega ne bo povedalo kaj je boljše.
Katera jed je najboljša se ti dve osebi ne bosta nikoli mogli strinjati.
Toda , če oseba A sreča osebo C, ki ji je ista ali podobna verzija krompirjeve solate zelo všeč, bosta kmalu debatirala po dolgem in počez o detajlih te solate ter kako jo je možno še izboljšati. In kako je bila vedno najboljša tista od takrat in danes niti ni več tako kot je bilo včasih, se bosta tudi hitro strinjala.
In če je slučajno majonezna solata všeč osebi D, bosta B in D hitro naredila krog ljubiteljev takšne krompirjeva majonezne solate.
Če sedaj vse te osebe gredo na sejem kulinarike, si bodo hitro vsi našli svoje najljubše krompirjeve solate…….in potem pisali o tem kako so vse ostale solate slabe, ne znajo pa opisati ,da so le drugačne.
In če vse te osebe poskusijo krompirjeve solato, ki je drugačna kot so jo vajeni, ker vsebujejo veliko sestavin,………. bomo dobili zelo različne ocene:
- Od tega , da je solata dobra a ima preveč majoneze in to ni ta pravo.
- Dobra solata a preveč vode in kisa in premalo majoneze in pri meni doma je boljše.
- Krompirjeve solate so bile zanič, ker je bilo v njem preveč krompirja.
- Preveč začimb, ki jih ne poznam in jih ne rabimo v takšni solati.
- Najboljša je bila tista solata, ki je vseboval vse sestavine a niso bile v pravem razmerju.
Danes imamo veliko ljubitelje dobre hrane, ki jim je še vedno najboljša domača hrana, ki so jo spoznali v mladosti in jim novotarije ne pomenijo nič in jih pustijo ravnodušne.
Imate pa ljubitelje hrane, ki so odprti za pokušanje različnih jedi, jih sprejemajo in jih podrobneje spoznavajo in si s tem širijo obzorje okusov in izkušenj in je za njih domača hrana dobra a malce dolgočasna. S tem ko spoznavajo različno hrano in okuse, si širijo paleto okusov in s tem mogoče tudi lažje ustvarijo mnenje kaj je zares dobro in kaj ni. Ja to so ljudje ,ki se mogoče najbolje spoznajo na hrano,svetujejo kaj je najboljše. A mnogim takšno svetovanje nič ne pomaga ali pomeni, ker se mnogi na to sploh ne spoznajo in nimajo s tem izkušenj.
Bogve katera hrana bi bila danes najboljša za nekoga ,ki je preživel otroštvo v restavraciji s tremi Michellin zvezdicami, nekdo drug pa z močnikom.
Če sedaj to » kulinarične primerjave« prenesemo na avdio, mogoče stremimo za tistim zvokom avdio sistema , ki nas je v mladosti prvič presenetil in se nam je vtisnil v spominu kot zelo močna glasbena izkušnja. Zato še danes podzavestno ali zavestno iščemo tak tip zvoka (s kompromisi, ki smo jih tedaj sprejeli). Nekdo je prvič slišal dobre base, drugemu pa se je prvič zdelo, da se v sobi nahaja pevka. Zato je tak tip zvoka, ki nas je prvič impresioniral postal naš tip zvoka, ki ga potem seveda poskušamo z izkušnjami še izboljševati.
Še danes mnogi mislijo, da so bile vintage komponente bistveno boljše kot današnje. Izkušnje iz mladosti oziroma prve izkušnje se nam zelo močno vtisnejo v spomin in tam ostanejo kot naša izkušnja ali celo referenca. Je sicer iz mladosti in to pod tedanjimi pogoji, kar radi pozabimo, ki pa zaznamuje tudi našo sedanjost in mogoče tudi zamegli naš občutek realnega ocenjevanja.
Zato seveda zaradi naših lastnih izkušenj ( recimo da smo oseba A) ne znamo realno oceniti čisto drugačnega zvoka avdio sistema osebe B in nas zato lahko pač pusti ravnodušne. Seveda potem svoje lastne izkušnje potrjujemo s krogom svojih avdiofilskih prijateljev, ki imajo podoben okus kot mi sami in potem to postane naša resnica, ki se jo potem širi naokrog med ljubitelji avdia in forumih . Ostalo seveda ni dobro in drugačen zvok ni pravi pristop do reprodukcije zvoka. Seveda ko ta krog( Ajev) trči na krog ljubiteljev druge izkušnje ( Bejev) se začne kreganje kaj je boljše in kaj je zanič. Rezultat pa je potem viden npr. na forumih, kjer je veliko prispevkov neuporabnih.
Seveda se pa moramo vprašati, ko nek zvok ocenimo slab zakaj tako mislimo, da je. Ali je zato ,ker je po naše res slab ali pa je le zelo drugačen po karakterju od naših predpostavk kaj naj bi bil za nas dober zvok? Ali je vzrok temu, da je to tip zvoka, ki ima za nas ravno tam največje kompromise, ki so za nas nesprejemljivi? Nekoga drugega pa ti kompromisi ne motijo in ga motijo kompromisi zvoka, ki ste ga vi ocenili kot najboljšega?
Imate pa seveda ljubitelje dobrega zvoka, ki so odprti za poslušanje veliko različnih sistemov, jih sprejemajo in jih podrobneje spoznavajo in si s tem širijo obzorje različnih zvokov in različnih kompromisov pri reprodukciji glasbe. S tem, ko spoznavajo različne tipe zvokov oz. reprodukcij glasbe, si širijo znanje kaj je možno in si lažje ustvarijo mnenje kaj je najboljše in najbolj pomembno pri reprodukciji glasbe.
Vsak avdio sistem nam daje zvočni kompromis žive glasbe. Na to se navadimo in nato , če želimo izboljšati zvok, ga iščemo v isti smeri navajenosti našega kompromisa in zato se vprašajmo zakaj nas nekateri sistemi pustijo ravnodušne ( vpliv kritike drugačnega krompirja), pa čeprav nam glasbo že pričara tudi čisto navaden prenosni radio.
Franc Kuzma
PS: Da se vrnem k hrani- mojega prijatelja ne prepriča nobena hrana, pa če je še tako dobra, ki vsebuje čebulo. Je ne mara iz mladosti in je to zanj prevelik kompromis, ki ga enostavno ne prenese. Da se vrnem na avdio- mojega prijatelja ne prepriča noben sistem, ki nima basov, ker je to zanj prevelik kompromis, itd…………………………………………………
FK2